V članku preberite:

Ko so na stadion Ptičje gnezdo na dan otvoritve iger padale laserske snežinke – nekaj časa majčkene, kot da bi pobegnile snežnemu viharju, in nato velike, kot da so jih na prošnjo Komunistične partije bogovi stkali iz subtilnih niti bele iluzije –, sem se spomnila slovesnosti, s katero so se na tem istem stadionu leta 2008 začele poletne olimpijske igre. Podobno kot letošnja je bila tudi predstava pred štirinajstimi leti deloma prepuščena otrokom, ki so peli in plesali, kmalu po tem, ko je ljubka, takrat devetletna Lin Miaoke pred našimi očmi odpela Odo domovini, pa se je razvedelo, da je bila to do popolnosti izpeljana montaža, na kateri so deklici »posodili« glas druge deklice, sedemletne Yang Peiyi, ki so ji, potem ko so ji izpadli mlečni zobje, sprednji zobki komajda začeli rasti in niso bili povsem enakomerni, takšna pa ni ugajala perfekcionističnemu režiserju slovesnosti Zhang Yimouju.