
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Če me kdo vpraša, zakaj danes pisati dramatiko, nimam enostavnega odgovora. Še manj znam odgovoriti na vprašanje, kaj je za to potrebno. Če odmislim dejstvo, da je dramatika najprej tudi literatura – sicer njena mejna oblika, kot se reče – in je treba znati »z besedami«, se mi zdi pomembno, da zna dramatik opazovati. Morda še nekaj več – da zna opaziti. To sicer ni vse, je pa važno. Svet se spreminja in z njim tudi tisti, ki ga opazuje; spreminja se tudi način, kako to počne. Obstajajo pa nekatere zakonitosti, ki jih dramatika sicer ves čas krši, da bi jih na drugi strani zmeraj znova odkrivala.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji