V nadaljevanju preberite:

Dragica Čepar, posvečena članica Marijinega dela, znanega tudi kot Gibanje fokolarov, v svoji knjigi Sledovi luči in teme opisuje izkušnjo v avtoritarni in hierarhično urejeni skupnosti, povezani s katoliško cerkvijo. Po dvajsetletnem uspešnem sodelovanju s predstojniki se je zgodila nenadna sprememba, nakar je izkusila kalvarijo zlorab, ki so privedle do njene dolgoletne osamitve zunaj skupnosti in kasneje do trdega boja za povrnitev dobrega imena in osnovnih materialnih pravic.

Pierre Vignon, duhovnik francoske škofije Valence, ki je ob srečanju s Čeparjevo opravljal službo sodnika na regionalnem cerkvenem sodišču na jugovzhodu Francije in se je primeru Čeparjeve posvetil kot uradni zastopnik Cerkve, našo sogovornico opisuje kot pokončno, zaupanja vredno ženo iz »Božjega ljudstva, ki je doživela strašne stvari, ki so bile posledica teptanja s strani nedotakljivega monstruma znotraj katoliške Cerkve. To jo je skoraj spravilo v grob.«

Preteklost je pustila za seboj, ne da bi dosegla popravo krivic, o svoji kalvariji govori mirno in brez kakršnekoli zagrenjenosti razkriva, kaj ji je uničilo življenje. Globoka vere in predanost skupnosti sta močnejši od bolečine ob zlorabi, o kateri se je nujno pogovarjati, da bi zlo nekoč lahko izkoreninili.