V nadaljevanju preberite:

V času, ko je Rupel javno sektašil v odnosu do desnice, Slovenija še ni bila samostojna, kje šele je bilo mednarodno priznanje! Tudi sama sem videla porajajoči se klerikalizem, vendar sem tedaj menila, da se – v tem pomembnem, občutljivem, a hkrati za vse nas tako zgodovinsko naklonjenem času – ne smemo deliti, ne sektašiti ne znotraj Demosa in ne v odnosu do opozicije! Ne zaradi nekakšne nacionalne »homogenizacije«, temveč zato, ker smo bili vsi kot izvoljeni delegati zavezani plebiscitarno izraženi volji volivcev, da pripravimo vse potrebne pravne, materialne in simbolne akte za osamosvojitev Slovenije in ustanovitev lastne države. To pa smo lahko uresničili samo skupaj, desnica, levica in vsi vmes! (In skupaj s tistimi, ki smo jih kasneje izbrisali!) Zato sem si prizadevala za sodelovanje, tudi z opozicijo, in za to, da se o vseh motečih pojavih med nami pogovorimo najprej znotraj koalicije – ne pa vse takoj na vrat na nos nesti v javnost!