V članku preberite še:

- Društvo slovenskih pisateljev je bilo ustanovljeno 21. aprila 1872. V zgodovinskem obdobju, med katerim je razpadel imperij, nastajala monarhija, federacija in samostojna republika, v obdobju svetovnih spopadov in osamosvojitvenega boja je društvo slovenski kulturni in družbeni prostor zapolnjevalo z nekaterimi temeljnimi koncepti. V prihodnosti se tej nalogi ne sme odreči.

- Ravno tako je za DSP in civilno družbo pomembna finančna in politična neodvisnost javnih medijev, torej STA, RTV in drugih, ki so zavezani korektnemu in svobodnemu novinarstvu. Gre, skratka, za pomembna družbena vprašanja, ob katerih DSP ne sme molčati – ne nazadnje pa ga, kot rečeno, k javnemu opredeljevanju in vključevanju v tozadevne razprave v poglavju o ciljih, nalogah in namenu ustanovitve zavezuje tudi ustanovitveni akt.

- Že dolgo je na primer znano, da Slovenija nima učinkovite zunanje kulturne politike. Razen na nemškem jezikovnem območju so torej slovenski avtorji prepuščeni samim sebi. O kakšni kontinuirani in učinkoviti promociji tako slovenske kulturne ponudbe kot tudi vrhunskih umetniških del v tujini pa seveda ne moremo govoriti. Čeprav je Slovenija edina država, ki ji je na območju EU in širše nacionalno kulturo uspelo uveljaviti kot državotvorni element, slovenska politika tako rekoč od osamosvojitve to isto kulturo marginalizira ali podreja kratkoročnim, partikularnim interesom. S tem se tako DSP kot tudi vsa ostala kulturniška združenja v javnem interesu pač ne smejo in ne morejo sprijazniti.