Gospoda poznavalca in strokovnjaka prosim, da v naslednjem prispevku natančno razložite bralcem, kdo stoji v ozadju oranžne revolucije. Jasno in nedvoumno!

Dragi prof. spregledali ste kognitivno disonanco znotraj lastnih trditev. Dokler je vojna znotraj Donetske in Luganske republike, ni bilo teoretične šanse, da Ukrajina pristopi k članstvu EU in NATA. Putinov "Status-Quo" je bil vzdrževati moment "uporništva" v omenjeih dveh regijah (ki sta na refrendumu leta 1991 bili večinsko za to, da je Ukrajina samostojna in ne del Ruske federacije - "mini Sovjetske Zveze", v Donbasu celo 80%, na Krimu 54%). Če je Zelenski in Ukrajina dejansko želela pristopiti vsaj k EU, bi morala torej REŠITI problem. In kdo jim ni pustil? Putin in Rusija sta že od februarja do danes pokazali, kako "držijo dano besedo". Umaknili so vojsko z meja Ukrajine in vojne sploh ni, mar ne? Že v osnovi pa vemo, da bi znotraj EU imela ruska manjšina vse potrebne pravice (poanta EU). Putin bi, ne glede na dejansko stanje bil vedno "zaskrbljen" in rožljal z orožjem. Srednjeveška taktika, če ne uspeš modernizirirati države in konkurirati ekonomsko kot Kitajci.

Polona Frelih V članku Od diktature do demokracije smo na straneh Sobotne priloge že leta 2010 dokumentirali priznanja akterjev ukrajinske oranžne revolucije, da so jih urili ameriški strokovnjaki. Organizaciji, kot sta Freedom House in National Endowment for Democracy, sta v spremembo režima v Ukrajini vložili kar pet milijard dolarjev. Tako Cohen kot Mearsheimer kot prvega v nizu dogodkov, ki so pripeljali do popolne destabilizacije Ukrajine, izpostavljata državni udar proti resda skorumpiranemu, a demokratično izvoljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, ki ga je sponzoriral Washington. »Državni udar v Ukrajini je imel zelo podobno genealogijo kot sprememba režima leta 1953 v Iranu ali v Guatemali leta 1954, ki jo je sponzorirala Cia,« je nedvoumen ameriški preiskovalni novinar Robert Perry, ki je za tiskovno agencijo AP in NePolona Frelih V članku Od diktature do demokracije smo na straneh Sobotne priloge že leta 2010 dokumentirali priznanja akterjev ukrajinske oranžn