
Neomejen dostop | že od 14,99€
Obsedenost je tista nevidna roka, ki te potiska dol, ko si želiš višje, ki ti ne pusti preveč, ko si želiš vse, tista, ki ti pomaga gor, tudi takrat, ko bi najraje zaspal, spodaj, na življenju, in samo bival v nevednosti, ki je imela svoj čas in prostor, preden so jo ujeli slabe ocene, očitki in slaba vest. No, ne nujno v tem vrstnem redu.
Kaj bi se mučil, sem si mislil in začel pisati pesem o besedotvorju, pesem, ki mi je pomagala vsaj delno razumeti, kako nesmiseln je včasih napor, ki ga vlagamo v nekaj, kar nam ni položeno v zibelko. Šele ko sem začel pisati pesem besedotvorje, se mi je posvetilo, kako blizu sem bil ves čas in kako dobri so včasih nesporazumi, ki jim dovolimo lastno kreacijo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji