V nadaljevanju preberite:

»Če so knjige tudi ljubezen in če si založnik, je le še vprašanje časa, kdaj globlje zaorati,« je ob neki priložnosti rekel Branimir Nešović, rezultat tega oranja ter hoje po deski na devetih metrih višine, kot se je slikovito izrazil glede tveganja, ki ga s seboj prinašata izdajanje in prodajanje knjig, pa je bil unikaten leposlovni projekt, ki še danes nima primere v slovenskem založništvu. Zbirka Euroman, ko je leta 2008 na isti dan izšlo 27 proznih del, po eden iz vsake od držav tedanje Evropske unije, je za Modrijana pomenila založniški preboj ter ga ustoličila kot založbo, ki lahko realizira tudi najzahtevnejše knjižne projekte.

Knjigarna na Trubarjevi, ki so jo odprli leta 2009, je nosila duha založbe Modrijan. Nešović je ob otvoritvi rekel in se vprašal takole: »Zgradbo in lokal je zasnoval Plečnikov učenec in sodelavec Anton Suhadolc, pročelje krasita kipa Toneta Kralja – mar ni kot nalašč za knjigarno?« Lahko sem se samo strinjal. Modrijanova knjigarna je postala pomembno središče in stičišče različnih knjižnih svetov, srečevališče vse večjega števila domačih avtorjev, ki so objavljali pri Modrijanu.