Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Leta se trudimo, a pozidanost poplavnih območij se povečuje

Pospešeno gradimo trgovske in proizvodne cone ter nove stanovanjske soseske. Večina je tako ali drugače v poplavnem prostoru, pravi Lidija Globevnik.
Lidija Globevnik: Objekti na poplavnih območjih kljub ukrepom nikoli ne bodo povsem varni, kljub regulacijam rek, čistim strugam in nasipom. FOTO: Črt Piksi
Lidija Globevnik: Objekti na poplavnih območjih kljub ukrepom nikoli ne bodo povsem varni, kljub regulacijam rek, čistim strugam in nasipom. FOTO: Črt Piksi
22. 3. 2025 | 05:00
27:47

V nadaljevanju preberite:

Poplave avgusta 2023 so bile najhujša naravna nesreča v Sloveniji, zato je bilo ukrepanje svojstveno. Prvi intervencijski ukrepi so bili uspešni, saj so se izvajali po programu, ki je trdno zasidran v civilni zaščiti. Prvič je sledila druga faza intervencij, dva interventna zakona, veliko pritiskov z vseh strani, od politike do občin, risanja krasnih in zelo hitrih rešitev, kot »kupili bomo hiše za vse poplavljene«, pa želje za hitra predplačila za škodo, tudi brez računov, kar je protipravno, in podobno. Nepremišljeno je prihajalo tudi do škode, ki jo bodo popravljali v tretji fazi, resnični obnovi.

Poplave so pokazale, da je naša zakonodaja pretoga za podobne katastrofe, da bi morali pripraviti strategijo ukrepanja, predvsem pa ravnati premišljeno. O tem smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidijo Globevnik.

Kako poteka popoplavna obnova? Veliko je špekulacij, tako o poznem začetku intervencijskih del kot o verjetni škodi, ki je bila narejena v intervencijskih delih zaradi nestrokovnosti in še neizdelanih načrtov ...

Popoplavna obnova poteka dobro. Maja lani je bil sprejet obsežen petletni program obnove v vrednosti 2,3 milijarde evrov, ki ima več paketov, od paketa obnove občinske javne infrastrukture (prometna in energetska infrastruktura, vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave) s sanacijo zemeljskih plazov ter občinskih objektov, paketa obnove objektov zasebnega prava (stanovanjski in gospodarski objekti), paketa obnove objektov kulturne in naravne dediščine v upravljanju države, paketa pomoči gospodarskim dejavnostim za kritje dela gospodarskih izgub do paketa obnove državne prometne in energetske infrastrukture in seveda paketa za obnovo vodne infrastrukture.

Za leto 2024 je bila načrtovana poraba 120 milijonov evrov. Realizirane je približno 60 odstotkov. Žal ne več, kljub trudu vseh udeleženih, saj je bil čas priprave dokumentacije za »odpiranje projektov« v državnem razvojnem programu daljši od pričakovanj.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine