
Neomejen dostop | že od 14,99€
Poplave avgusta 2023 so bile najhujša naravna nesreča v Sloveniji, zato je bilo ukrepanje svojstveno. Prvi intervencijski ukrepi so bili uspešni, saj so se izvajali po programu, ki je trdno zasidran v civilni zaščiti. Prvič je sledila druga faza intervencij, dva interventna zakona, veliko pritiskov z vseh strani, od politike do občin, risanja krasnih in zelo hitrih rešitev, kot »kupili bomo hiše za vse poplavljene«, pa želje za hitra predplačila za škodo, tudi brez računov, kar je protipravno, in podobno. Nepremišljeno je prihajalo tudi do škode, ki jo bodo popravljali v tretji fazi, resnični obnovi.
Poplave so pokazale, da je naša zakonodaja pretoga za podobne katastrofe, da bi morali pripraviti strategijo ukrepanja, predvsem pa ravnati premišljeno. O tem smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidijo Globevnik.
Popoplavna obnova poteka dobro. Maja lani je bil sprejet obsežen petletni program obnove v vrednosti 2,3 milijarde evrov, ki ima več paketov, od paketa obnove občinske javne infrastrukture (prometna in energetska infrastruktura, vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave) s sanacijo zemeljskih plazov ter občinskih objektov, paketa obnove objektov zasebnega prava (stanovanjski in gospodarski objekti), paketa obnove objektov kulturne in naravne dediščine v upravljanju države, paketa pomoči gospodarskim dejavnostim za kritje dela gospodarskih izgub do paketa obnove državne prometne in energetske infrastrukture in seveda paketa za obnovo vodne infrastrukture.
Za leto 2024 je bila načrtovana poraba 120 milijonov evrov. Realizirane je približno 60 odstotkov. Žal ne več, kljub trudu vseh udeleženih, saj je bil čas priprave dokumentacije za »odpiranje projektov« v državnem razvojnem programu daljši od pričakovanj.
Komentarji