Gospodarstvo je večinoma saniralo škodo, ki so jo utrpeli po poplavah, smo slišali na posvetu na Ljubnem, ki ga je deset mesecev po ujmi organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. A skrbi ostajajo. Tudi zaradi izkušenj iz preteklosti v občinah in podjetjih ne vedo, ali bo sanacija vodne infrastrukture dovolj hitro končana, da bi bilo območje odpornejše proti dogodkom, kakršen je bil avgusta lani. Lahko se namreč kadarkoli ponovi.

Državna sekretarka z ministrstva za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc je dejala, da so do 5. junija uredili 830 kilometrov vodotokov, ti ukrepi so lani in letos stali 172 milijonov evrov. Zdaj se začenja sanacija, za katero je namenjenih 1,3 milijarde evrov in pet let izvajanja. Poleg tega načrtujejo več investicijskih projektov, znatno zvišujejo tudi sredstva za vzdrževanje vodotokov. Če je bilo prej za to namenjenih 30 milijonov evrov na leto, jih bo v prihodnje okoli 300 milijonov evrov na leto.

Minister Han: Največja cokla razvoja je umeščanje v prostor

Direktor KLS Ljubno Samo Mirnik je dejal, da so v družbi po poplavi vse sanirali, da so jih kupci zelo podpirali, a vendarle niso mogli tako dolgo čakati, tako imajo okoli 30 odstotkov manj naročil. Poudaril je, da želijo na Ljubnem ostati: »Zavezali smo se, da bomo ustvarjali delovna mesta za to dolino. Od ministrstva za gospodarstvo smo dobili celotno pomoč, skupaj 24 milijonov evrov, po plačilu davka gre za 18 milijonov evrov. Na leto plačamo devet milijonov evrov davka, kar pomeni, da bomo celotno pomoč vrnili v dveh letih. Pravzaprav je to dobra naložba države.« Dodal je, da si želijo zgraditi nove prostore za nadaljnji razvoj, a pridobivanje zemljišč poteka prepočasi.

Skrbi

Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je dejal, da je treba industrijsko cono zavarovati. »Izguba delovnih mest bi bila druga dimenzija katastrofe,« je povedal. Poudaril je, da se tudi ljudje, ki so že dobili sklep o izselitvi, nimajo v rokah še nič drugega: »Po desetih mesecih nimajo niti cenitev niti evra v žepu. Vse stoji, nič ne morejo narediti.« Tudi Naraločnik poziva, da bi čim hitreje poiskali nadomestne površine za gradnjo, ter opozarja, da bi morale imeti občine predkupno pravico do kmetijskih zemljišč: »Na koncu bodo te cene višje, plačali jih bodo uporabniki.« Najbolj pa župana skrbi hitrost sanacije: »V petih letih gotovo ne bomo mogli narediti vsega. Da ne bomo pozabljeni.«

Ob oranžnem alarmu pakirajo, usoda hiš še ni znana

Podobno skrbi župana Gornjega Gradu Antona Špeha: »Upam, da se bo začelo hitreje premikati, da ne bomo ostali degradirano območje.« Špeh pa je zadovoljen, da je pripravljen osnutek pobude za državni prostorski načrt (DPN) za porečje Drete, poleg tega so osnutek pobude za DPN pripravili tudi za Savinjo od Mozirja do Ljubnega, DPN za Spodnjo Savinjsko dolino pa je v pripravi. Tam se obeta več suhih zadrževalnikov, je poudaril vodja sveta za vode in član sveta za obnovo Rok Fazarinc: »To je območje naravnih poplav, tam je predvideno razlivanje, čeprav nekateri temu glasno nasprotujejo.« KLS bodo zaščitili, je še dejal Fazarinc.

Uredba

Stroka je eno ključnih težav takoj prepoznala v poplavni uredbi. »Na prvem sestanku sveta za vode je bila obljubljena analiza dogodka in sprememba uredbe. A službe na ministrstvu nekoliko počasi meljejo,« je dejal Fazarinc. Kegljevič Zagorc je napovedala, da naj bi spremenjeno poplavno uredbo dali v medresorsko usklajevanje in nato v javno obravnavo še ta mesec. Fazarinc je dejal, da bo nova uredba zahtevnejša: »Da bom zidal poplavno varno. Sem v nevarnosti, a sem proti poplavam odporen.«

Marsikdo je pred ujmo živel dobesedno v rečni strugi

Kegljevič Zagorc je dejala, da nova uredba gradnje na območjih, ki so bila poplavljena, najverjetneje ne bi dovoljevala: »Opozarjam, da z novo uredbo ne bo zagotovljena stoodstotna poplavna varnost. Poplavljanje je naravni proces, vedno ga bomo morali pričakovati, z uredbo zmanjšamo tveganje, da ne nastaja taka škoda, kakršni smo bili priča avgusta lani.«