V nadaljevanju preberite:

»Kenslanje« ali kultura bojkota je postal zabaven hobi, dejavnost intenzivnega hranjenja z dopaminom, ki poteka v koritih družabnih medijev vse do takrat, ko se njegovi izvajalci ne nasitijo in naveličajo in jih algoritmi ne zapeljejo drugam. Kultura bojkota ljudem omogoča, da ugotovijo, kdo je zvest njihovemu gibanju. Poudarjanje domnevnih kršitev ostale opazovalce prisili, da se odzovejo. Takrat padejo vse pregrade, horda ima prosto pot. In če je v izvirnem pomenu kultura bojkota bila predvsem taktika upora, kritika dominacije, opozorilo na problem neenakih razmerij moči, so danes njegove tarče lahko tudi tisti, ki, elementarno rečeno, mislijo drugače od prevladujočega trenda. Precej prikladno za kulturno-družbeno »koordinacijo« in preštevanje, mar ne?

Mojca Pajnik je diplomirala iz novinarstva in doktorirala iz komunikologije na ljubljanski univerzi. Je izredna profesorica na katedri za medijske in komunikacijske študije na FDV, deluje kot znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu in je članica več mednarodnih mrež, raziskovalnih in aktivističnih iniciativ, ki delujejo na področju migracij in seksualnega dela.

Za Sobotno prilogo sva se nazadnje pogovarjali leta 2009, po izidu knjige Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij. Njena najnovejša knjiga je s področja populizma in spletnega okolja: Populism and the Web: Communicative Practices of Parties and Movements in Europe (souredila, izšla pri založbi Routledge, 2018).