Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Kam hodijo umirat sloni

Afriški sloni so bili ponovno uvrščeni na listo ogroženih živalskih vrst. A v Keniji se vrsta obnavlja, divjim lovcem pa se slabo piše. Preverili smo, zakaj.
Nočna rangerska patrulja FOTO: Matjaž Krivic
Nočna rangerska patrulja FOTO: Matjaž Krivic
1. 5. 2021 | 06:00
29:33

V nadaljevanju preberite:


Štiridesetletni Mike Lesil, ranger v nacionalnem rezervatu Samburu na severovzhodu Kenije, se je sklonil nad razmesarjeno truplo mlade slonice in ji v velikansko luknjo v glavi položil sveže ozelenelo vejico z bližnjega drevesa. Lokalni ritual slovesa.
»Počivaj v miru, prijateljica moja draga,« je izkušeni ranger s solzami v očeh dejal štiri dni pred tem ubiti slonici in skrušeno, nemočno pogledal proti nebu. »Vedno, ko umre slon, umre del nas. Del mene. Sloni so naše svete živali. Naši prijatelji, tovariši, življenjski sopotniki. Mi smo njihovi zaščitniki. In spet nam je spodletelo. Strašno žalosten in jezen sem,« je sredi suhe goščave, deževna doba iz leta v leto bolj zamuja, dejal Mike. In tiho dodal: »Ubiti divjo žival je za nas tabu.«

Leta 2020 v Keniji ni bil ubit niti en sam nosorog – to je zgodovinski dosežek. Strogi vladni ukrepi, ki so skupaj z novo zakonodajo začeli veljati leta 2013 in med drugim predvidevajo dosmrtno kazen za vsakega divjega lovca, ki ga zasačijo s slonovino ali nosorogovimi rogovi, so že obrodili sadove. A marsikje, to ne velja za Kenijo, žal ni tako. Divji lov še naprej cveti.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine