V nadaljevanju preberite:

Minilo skoraj dve leti in pol, odkar smo se umaknili vsak v svoje telo in se v njem poskušali skriti pred virusom, se bali dotikov, zavračali poljube, poslušali, kako telo diha in kako bije srce pa tudi kako jočejo možgani, ker ničesar ne razumejo. Zdaj pa smo odločili, da je pandemija minila ali vsaj naredila odmor, tako da se lahko vrnemo k haptičnemu komuniciranju z okolico, brez mask na obrazih in brez dezinfekcije v podzavesti.