
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kaj bi vzeli s seboj iz hiše, če bi se bilo treba odločiti v petnajstih minutah in potem bežati? Olgica je vzela samo škatlo s sladkornimi kockami. To se je dogajalo v času vojne na Hrvaškem. Le zakaj je vzela s seboj prav sladkor? Morda zato, ker ni hotela verjeti v zlo.
Prepričana sem, da se je treba z otroki o vsem odkrito pogovarjati. O tem, da obstaja vojna. O tem, da v tem trenutku ni povsod varno. O tem, da morajo ljudje bežati iz svojih domov.
Otroci čutijo vojno. Celo takrat, ko se starši silovito trudijo ugasniti televizor, kadar oni stopijo v sobo, celo ko odrasli prekinejo razpravo, kadar so oni v bližini, in celo ko se vzgojiteljice v vrtcu in učiteljice v šoli izogibajo besedi, ki se začne na v.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji