V nadaljevanju preberite:

Pravih prijateljev je malo, je pa zato okrog vedno dovolj glasnih prijateljev, ki veliko govorijo in nič ne povedo. Takšnih se je treba posebej bati, saj nikdar ne odnehajo.

Vsaka vojna ima svoj prolog, naivni moment, ko mnogi preobčutljivi ljudje nasedejo na patriotski sentiment in gredo v napad s srcem namesto z glavo. Tudi ta vojna je posebej boleča zato, ker ji ni mar za nedolžne junake, ki so šli vanjo s čistimi nameni, prepričani, da bo na koncu zmagalo dobro. In ravno tu je tista past, v katero se tako radi ujamemo. Kot da se nismo ničesar naučili. Podobno se godi s prijateljstvom, ki se hrani z našimi zablodami in zmotnimi predstavami, vse dokler smo zmožni vlaganja in dajanja.