V nadaljevanju preberite:

Dvesto let pred svojim časom. S temi besedami so Iva Pogorelića na začetku osemdesetih po nastopih v njujorškem Carnegie Hallu opisovali ameriški glasbeni kritiki. To je bilo samo leto, dve ali tri po tistem, ko je pri dvajsetih zmagal na pianističnem tekmovanju Casagrande in v Montrealu, pri dvaindvajsetih pa bil na najpomembnejšem pianističnem tekmovanju v Varšavi pred tretjim, zadnjim krogom izključen. Legendarna Martha Argerich je takrat iz protesta izstopila iz žirije in Pogorelića razglasila za genija.

V Beogradu rojeni pianist je v Sloveniji, v Cankarjevem domu, prvič nastopil leta 1981, od takrat se, kot pravi, k nam zelo rad vrača. Petnajstega maja bo znova prišel v Ljubljano. Med pogovorom, ki je potekal po telefonu, je izkazoval najvišjo možno stopnjo koncentracije, podobno tisti, ki smo ji priča med njegovim igranjem. Pri njem so trije elementi glasbe, melodija, harmonija in oblika, v skoraj popolnem ravnovesju.