V nadaljevanju preberite:

Chopinovo tekmovanje v Varšavi pred tedni je samo potrdilo, kar se ve že dolgo – da je Aleksander Gadžijev med vodilnimi na svetu. Pogovarjala sva se v Londonu, intervju je avtoriziral v Parizu, vmes skočil na nekaj koncertov na Poljsko. Beseda je tekla o glasbi, a z njo – o vsem. Ko sva se za hip spustila v sociologijo škandalov na klavirskih tekmovanjih, je pričakovano ostal elegantno zadržan.

Ta razmišljujoči pianist, trdno ostebriščen v tradiciji, a zazrt v prihodnost, o glasbi govori tako, da ne zastrmimo samo novinarji, temveč tudi profesorji, ima sila moderno pamet. Zdaj študira še improvizacijo, poleg svojih rednih študijskih obveznosti. V tišini dvoran rad opazuje stropove, če le na njih ni preveč štukatur. Da v minuti, dveh pred nastopom načrpa vso moč koncentracije, stopi do vrat za odrom in z nosom, naslonjenim nanje, zlije ves svet s svojim. Takrat vse izgine, pravi.