Postvirusna zelena prihodnost

Začelo se je leta 2016 s stavkom: »Finska se bo preusmerila k nizkoogljični energiji in si zastavila bolj ambiciozne cilje v svoji podnebni in energetski politiki.« Ni ostalo le pri besedah. Finski inovacijski sklad Sitra je k nastajanju načrta, kako bo država tisočerih jezer do leta 2025 postala še bolj zelena, povabil politiko, gospodarstvo, zasebna in državna podjetja ter nevladne organizacije. Vsi snovalci prihodnosti so bili enakovredni partnerji, poudarjajo pri Sitri. Po indeksu okoljske uspešnosti za leto 2018 je Finska med 10 najbolj zelenimi državami na svetu, na področju zdravja okolja je prva in ima najmanj tveganj za zdravje okolja. Ta primat želi obdržati, zato je krožno gospodarstvo prioriteta. Na ta vlak so skočila tudi »stara« podjetja, kot je Lindström, ki ponuja delovna oblačila kot storitev. Ko se oblačilu življenjska doba izteče, ostane v lasti tekstilnega podjetja. Izdelek kot poslovni model storitev uporabljajo tudi MaaS Global in Kyyti Group, ki želijo preoblikovati vrednostno verigo mobilnosti, temelječo na zasebnih avtomobilih, z zagotavljanjem mobilnosti kot storitev na digitalnih platformah. Spinnova razvija tekstilna vlakna na osnovi lesa, ki jih je preprosto reciklirati, s čimer bodo nadomestili bombaž, katerega pridelava bremeni okolje. Služba AirFaas podjetja Combi Works je digitalna platforma za izmenjavo, ki inovativno združuje tiste, ki imajo lastne proizvodne zmogljivosti, in tiste, ki te potrebujejo. Če nekdo potrebuje tovarno za neki izdelek, jo lahko najame od ponudnikov, ki imajo proste kapacitete. Podjetje Betolar pretvarja odpadke iz gradbene industrije v gradbene materiale z ogljičnim odtisom, do 90 odstotkov manjšim od običajnega betona. Pred šestimi leti je izdelovalec traktorjev Valtra ustanovil novo podjetje, v katerem predelujejo in obnavljajo rabljene menjalnike. Letno je posel zrasel za 30 do 40 odstotkov.

Postopno uvajanje višjih davkov

V poročilu iz leta 2018, poimenovanem Tekoče fiskalne politike in krožno gospodarstvo Finske, so snovalci politike napovedali določanje cene ogljika, odpravo subvencij za dizelsko gorivo (v prometnem sektorju) in kurilno olje, ukinitev olajšav pri davku na šoto in obdavčitev neenergetske uporabe fosilnih goriv (mineralna olja in drugi fosilni materiali, ki se uporabljajo v plastični in kemični industriji). Dajatve na električno energijo za velike uporabnike naj bi bile višje, odpravili pa bodo subvencije za energetsko intenzivno industrijo. Več davka naj bi plačevale tudi letalske družbe – tako za potniški kot tovorni promet. Kljub temu da finska preskrba z elektriko sloni na jedrski energiji, bodo višji tudi davki na shranjevanje porabljenega jedrskega goriva, višji bo davek na črpanje vode, rudarstvo in nekovinske minerale, prav tako davki na pesticide.
V scenariju ukrepov, ki jih postopno uvajajo od lani, naj bi do leta 2025 imeli 3,5 milijarde evra prihodkov. Vsako leto naj bi se sočasno zniževali davki na delo, davki za raziskave in obnovljive vire energije. Tako bi se BDP in zaposlenost do leta 2025 povečala za 1,2 odstotka. Emisije ogljikovega dioksida naj bi se zmanjšale za šest odstotkov, žveplovega dioksida za 8,1 odstotka in dušikovih oksidov za 6,3 odstotka. Tudi uvoz energije naj bi se zmanjšal za 6,1 odstotka.

V kaj bi vlagali Finci?

Kljub krizi, ki jo je povzročil koronavirus, finski politiki še vedno podpirajo zeleno pot. Trije poslanci iz vrst okoljskega odbora so celo predstavili vizijo finskega parlamenta, ki je že večkrat poudaril pomen zelene porabe – vlaganja v prihodnost, ki bo gospodarna. Vodja Zelenih Emma Kari je prepričana, da se lahko krizi po robu postavijo tudi s trajnostno ekologijo. Zagovarja investicije v ničemisijsko mobilnost, čisto energijo. Saara-Sofia Siren iz Nacionalne koalicijske stranke je prepričana, da potrebujejo vse večje naložbe, da »bomo premagali težke gospodarske čase. Te naložbe bi morale biti trajnostne in podpirati cilje podnebnih sprememb,« je povedala za spletni portal News Now Finland. Meni, da je hitri vlak med Helsinki in Turkujem nujni projekt, ki bi ga lahko začeli nemudoma, za to bi lahko dobili tudi evropski denar.
Mai Kivelä iz Levice je prepričana, da podpora podjetjem v času koronavirusa ne bi smela biti namenjena običajnemu poslovanju: »Nasprotno, morali bi pospešiti prehod v družbo z nizkimi emisijami ogljika.« Denarno pomoč bi morali zagotoviti najprej zasebnemu sektorju in malim podjetjem, »vendar ne bi smeli brezpogojno reševati gospodarskih sektorjev, ki močno onesnažujejo«. Kivelä pravi, da nam pandemija ponuja možnost, da o naši družbi znova premislimo – na primer, da denarja davkoplačevalcev ne bi porabljali za okolju škodljive subvencije ali da bi davčne izjeme podelili bogatim. Petri Huru iz stranke Finci pa pravi, da bo pri drugačni usmeritvi politike, ki bo poudarjala podnebna vprašanja, treba vladni program v celoti na novo napisati. Politik iz Porija bi namreč raje videl investicije v zasebne ceste in vodne poti. Prepričan je, da bo ambiciozna podnebna politika finska podjetja naredila manj konkurenčna. Se pa strinja, da je energetska učinkovitost nujna.

Lobisti ne počivajo in želijo ohlapnejšo okoljsko zakonodajo

In medtem ko so Finci tudi v času epidemije snovali zeleno politiko prihodnosti, so lobisti opravljali svoje delo. Korporativni lobiji so »naskočili priložnost, da pandemijo uporabijo za recikliranje starih zahtev. V nekaterih primerih precej brez sramu,« je za Politico povedala Margarida Silva iz nevladne organizacije za preglednost Corporate Europe Observatory.
Onesnaževalne industrije po vsem svetu so pozivale k omilitvi okoljske zakonodaje. Industrija fosilnih goriv, ​​ki že uživa subvencije v vrednosti pet bilijonov dolarjev na leto, je po mnenju Mednarodnega denarnega sklada slavila v ZDA in Kanadi, piše britanski časnik Guardian. Prednost je dobil sporni plinovod Keystone XL s petimi milijardami dolarjev finančne podpore vlade Alberte.
Da bi »ublažil finančno stisko« industrije fosilnih goriv v ZDA, je ameriški predsednik Donald Trump naložil, da se strateške naftne rezerve napolnijo do največje zmogljivosti. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je tri dni po prošnji Ameriškega inštituta za nafto objavila prekinitev izvajanja okoljskih zakonov in podaljšala obdobje, ko je mogoče prodati bolj onesnažujoč bencin. Tri ameriške zvezne države – Južna Dakota, Kentucky in Zahodna Virginija – so sprejele zakone, ki kriminalizirajo proteste proti fosilnim gorivom. Republikanski senatorji pa so od zvezne vlade zahtevali, naj »znižajo, odložijo ali ustavijo« davke na nafto, plin in premog. Na Kitajskem so od 1. do 18. marca odobrili gradnjo več novih termoelektrarn kot v vsem letu 2019, piše Guardian.
V EU je združenje kmetov Copa-Cogeca pozvalo k nadaljnji preložitvi strategije »s kmetije na krožnik«, katere cilj je manj onesnaževanja v kmetijstvu. Poziv podpira desničarski blok EPP, največja skupina v evropskem parlamentu. V Nemčiji je kmetijski lobi spodbudil rahljanje okoljskih standardov, zlasti tistih, ki omejujejo uporabo gnojil, da bi zmanjšali onesnaževanje.
Skupina evropske industrije plastike EuPC je pisala predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj zahteva, da se prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo v EU odloži ali celo v celoti zavrže. Zveza nemške industrije (BDI) je Bjornu Hansenu, direktorju Evropske agencije za kemikalije, poslala pismo, v katerem zahteva najmanj šestmesečni odlog pri številnih pomembnih ukrepih za zaščito ljudi pred potencialno škodljivimi snovmi. Lobistične skupine evropske avtomobilske industrije so pozvale k omilitvi novih pravil EU, tudi tistih za manjše emisije CO2 za avtomobile. Morda je najbolj odmeven poziv k odlašanju z okoljsko zakonodajo pa je bilo pismo konfederacije delodajalcev Business Europe, pri kateri so poudarili, da virus vpliva na sodelovanje lobistov z oblikovalci politike. Pozvali so, naj se vsa posvetovanja in presoje vplivov odložijo – korak, ki bi dejansko onemogočil napredek na področju okoljske zakonodaje in povzročil, da se Evropski zeleni dogovor ustavi, je pisal Balkan Green Energy News. V pismu in tvitu Business Europe opisuje podnebne in okoljske predpise kot »nebistvene«.

V času epidemije grška vlada grobo posegla v okolje

Narava nima zagovornika, opozarjajo okoljevarstveniki, ki pa jih nihče ne sliši. Ali pa jih v tem času pod pretvezo gospodarskega razvoja slišijo vse manj, tudi v Grčiji. Grška vlada oziroma zasebni lastniki bodo po novem lahko posegali v najbolj zaščitena in ranljiva območja, med drugim bo zakon dovolil črpanje nafte in plina na doslej zavarovanih območjih (Natura), je za Svet Kapitala povedala Katja Lihtenvalner, svobodna novinarka, ki iz Aten piše za Večer. Predlog zakona za posodobitev okoljske zakonodaje odpravlja zaščito območij Natura s spodbujanjem rudarjenja na naravovarstvenih območjih. »Omogoča uničenje okolja v imenu investicijskih projektov in dodeljuje posameznikom nadzor nad študijami. Hkrati takšne projekte samovoljno legalizira na gozdnih površinah, mokriščih in območju vodnih virov. Lokalne skupnosti in občinske oblasti ne bodo imele pravice odločati o nevarnih in onesnaženih objektih, če bodo ti v lasti države. Zakon predvideva tudi širjenje vetrnih elektrarn, ki v Grčiji niso pretirano priljubljene, lov in ribolov pa bosta mogoča v zavetiščih za prostoživeče živali,« našteva Lihtenvalnerjeva. Zakon so potrdili v začetku maja, med epidemijo, ko še vedno velja prepoved zbiranja. Pred parlament je kljub vsemu prišlo več sto protestnikov, ki so izražali nestrinjanje z zakonom. Grški premier Micotakis je povedal, da je zakon v skladu z evropsko zakonodajo. »Če strnem, okolje bo prepuščeno grobemu izkoriščanju kapitala, nenadzorovani gradnji znotraj okoljevarstvenih območij ter plenjenju doslej zaščitenih živalskih vrst. Okoljska katastrofa brez primere,« opozarja sogovornica.

Nad okolje tudi pri nas

Tudi pri nas se okolju ne piše najbolje. Čeprav se je po podatkih statističnega urada leta 2018 zelena rast (spodbujanje gospodarske rasti ob hkratnem zagotavljanju ohranjanja naravnih dobrin) glede na leto poprej izboljšala. Energetska produktivnost se je povečala za pet odstotkov, vodna produktivnost za več kot tri odstotke, količina razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca se je povečala za skoraj 13 odstotkov, lesna zaloga za odstotek, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov za 0,8 odstotne točke, delež ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je bil večji za 0,4 odstotne točke. Tudi državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, namenjena za energijo in okolje, so se povečala po 0,2 odstotne točke. Vlada pa želi še povečati izkoriščanje naravnih virov. Tako lahko razberemo iz potrjenega predloga novele zakona o ohranjanju narave, ki je okoljevarstvenike pognal pred parlament. SNS je namreč vložila amandma, s katerim predlaga, da enaki drastično zaostreni pogoji, ki so bili sprejeti za sodelovanje nevladnih organizacij s področja varstva okolja pri izdaji gradbenih dovoljenj, obveljajo tudi za nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. V krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS so opozorili, da je to vojna napoved ohranjanju narave, je poročalo Delo.
»V igri je nenadzorovan dostop do narave in naravnih virov. Zgodila se bo razprodaja narave kapitalu, delno slovenskemu, večinoma pa tujemu. Zgodili se nam bodo goloseki gozdov, namesto živahnih rek bomo dobili mrtve akumulacije. Zgodil se nam bo fracking v Prekmurju, novi avtocestni kraki bodo potegnjeni čez najlepše travnike, dobili bomo še večje nakupovalne centre, nove magne …« v videu, ki so ga posneli v gibanju Balkan River Defence, govori okoljski aktivist Rok Rozman. Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka bodo spremembe omogočile takojšen zagon naložb, ki zdaj stojijo, in s tem okrepile gospodarstvo. »Želimo pospešiti izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostaviti in skrajšati predpisane upravne postopke v gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave,« je upravičil spreminjanje gradbene zakonodaje zaradi epidemije.

Zelena ekonomija vredna toliko kot sektor fosilnih goriv

Medtem ko po svetu širijo kolesarska omrežja in območja za pešce, se pri Darsu pripravljajo na skoraj 90 milijonov evrov vreden projekt širitve avtoceste v šestpasovnico med Ljubljano in Logatcem ter med Ljubljano in Domžalami. S tem bomo spet spodbujali fosilno industrijo, pa čeprav so tržni analitiki pri FTSE Russell že leta 2018 ocenili, da ima zeleno gospodarstvo približno enak tržni delež kot sektor fosilnih goriv. V poročilu so zapisali, da je šest odstotkov kapitala v svetu izhajalo iz obnovljivih in alternativnih virov energije, energetske učinkovitosti, vode, odpadkov in nadomestil zaradi onesnaževanja. Zelena ekonomija je bila vredna približno štiri trilijone dolarjev, kar je približno toliko kot sektor fosilnih goriv.
Ugotovili so, da če bi trajnostno gospodarstvo ohranilo svoj trenutni potek, bi lahko do leta 2030 predstavljalo sedem odstotkov svetovne tržne kapitalizacije oziroma 10 odstotkov z 90-bilijonsko investicijo. Raziskava London School of Economics je pokazala, da je ključnega pomena davkoplačevalce prepričati, da naložba v zeleno ustvarja dejanski promet in realna delovna mesta. »Najbrž bo potrebna dodatna politična podpora, da se ustvari jasen naložbeni primer za sprejemanje podnebju prijaznih proizvodnih odločitev v celotnem gospodarstvu,« so zapisali. O zelenem moramo razmišljati tudi zato, ker uničevanje okolja vodi v bolezni in negativno vpliva na življenje in kulturo. Na to že vrsto let opozarjajo domorodci. Levi Sucre Romero, vodja kostariške domorodne skupnosti Bribri, meni, da je covid-19 povzročil »koktajl slabih praks«. Verjame, da sta virus sprožila človeški pohlep in slabo ravnanje s planetom. »Krčimo habitate, sekamo drevesa, sadimo monokulture, svet polnimo z mesti in asfaltom in uporabljamo preveč kemikalij,« je dejal za BBC. »Prepričani smo, da je ta pandemija posledica napačne rabe naravnih virov in napačnega načina življenja s temi viri,« je dejal Romero. »Ne verjamem, da bo to zadnja pandemija te vrste.«
Številne raziskave podpirajo povezavo med nastankom novih bolezni in uničenjem okolja. Številni virusi se naravno pojavljajo v živalskih vrstah, krčenje gozdov pa povečuje verjetnost, da se prenesejo na ljudi, ki pridejo v stik z živaljo. Je svet zdaj pripravljen poslušati? Če upoštevamo, da bo Slovenija prihodnje poletje predsedovala EU in da je vodilo zeleno, krožno gospodarstvo, bi morali v smeri zelenega tudi delovati.
simona.drevensek@delo.si