Guardiola spet ni potrdil vloge favorita

O tem, da bo ta sezona nogometne lige prvakov ostala v spominu kot prav nenavadna, saj je spored četrtfinala in finala med slehernima moštvoma ponudil le po eno tekmo na nevtralnem prizorišču brez gledalcev v Lizboni, so zanesenjaki kot neutrudni papagaji ponavljali že neštetokrat. Toda novo poglavje vsej tej nenavadnosti je sledilo še ob tem koncu tedna: najprej je v velikem derbiju Bayern odpihnil Barcelono kar z 8:2, nato je dan pozneje malo senzacijo uprizoril Lyon in izločil močno favorizirano moštvo Manchester Cityja s 3:1.

Končni spored polfinala (Leipzig – PSG jutri in Bayern – Lyon v sredo) tako razkriva, da bo šlo za dvoboj nemške in francoske nogometne scene. S še močnejšim nemškim pridihom, saj so kar trije trenerji teh štirih klubov državljani največje srednjeevropske dežele: poleg Bayernovega Hansija Flicka in Leipzigovega Juliana Nagelsmanna še Thomas Tuchel, strateg moštva Paris Saint Germain. Le na klopi Lyona je učenec francoske nogometne šole, po očetu španskih korenin, Rudi Garcia. In prav pred slednjim bo novi izziv za klubsko zgodovino: pred desetimi leti je namreč Olympique Lyon edinkrat doslej igral v polfinalu lige prvakov, pa takrat ni zmogel prek münchenske ovire.

Zvezdnikov globalnega slovesa je precej več v zasedbi Manchester Cityja, že na klopi Pep Guardiola uživa krepko več prepoznavnosti kot omenjeni Garcia. Toda Katalonec že sedem let zapored neuspešno lovi polfinale lige prvakov, tretjič po vrsti mu je spodrsnilo na klopi bogatega angleškega moštva, ko je bilo to, vnovič, tako kot proti Monacu in Tottenhamu v favorizirani vlogi. »Ne, ne bom se vdal, vztrajal bom, nekoč se nam bo že odprlo,« še ni obupal ob novi zapravljeni priložnosti Guardiola, v čigar trenerskem življenjepisu ostajajo vidno zapisani dosežki predvsem z njegovo Barcelono.
 

Podobno kot na mundialu 2014

Seveda petkova zmaga Bayerna ne pomeni takšnega presenečenja kot letošnji podvig Lyona, toda če velikan užene drugega velikana z 8:2, kar je za raven četrtfinala najodmevnejšega klubskega tekmovanja na svetu res težko predstavljivo, si takšen razplet zasluži posebno pozornost. Zaslužila si ga je denimo že zmaga Bavarcev proti Crveni zvezdi v Beogradu s 6:0, toda takrat je bila v jesenskem skupinskem delu lige prvakov tako očitno kakovostna razlika med moštvoma, da to kaj prida nogometne Evrope ni vznemirjalo. Zdaj je zgodba drugačna.

Jasno, to ni več tista sanjska Barcelona, in četudi še naprej ohranja svojega argentinskega čarodeja Lionela Messija, je ta v razpadlem sistemu dolgočasne in vse prej kot ustvarjalne igre izgubil svojo moč. Trenerju Quiqueju Setienu se je močno zatresla klop, mediji v katalonski metropoli že omenjajo kandidate za njegovega naslednika: Xavija, Ronalda Koemana, Mauricia Pochettina, Marcela Bielso itn. Mundo Deportivo, mestni športni dnevnik, pa je napovedal številne spremembe v igralskem kadru in le Messija, Frankieja de Jonga in vratarja Marca Andreja ter Stegna omenil, da si še naprej zaslužijo polno zaupanje klubskega vodstva.

Izjemno uigrani Bayern, ki je tako očitno dobro prebolel lanska odhoda Francka Riberyja in Arjena Robbna, ustvarjalcev številnih zmag zadnjega desetletja, pa se zdaj pripravlja na polfinale. Lovorike lige prvakov v Münchnu ni bilo od pomladi 2013. Zmaga z 8:2 pa je privabljala spomin na tisto nemško v polfinalu mundiala 2014 z Brazilijo (7:1). »Le da se nam je takrat res marsikaj posrečilo, zdaj pa smo igrali tako zanesljivo do konca, da je visoka zmaga dejansko odsev videnega na igrišču,« je poudaril Thomas Müller, zelo viden tako zdaj v Lizboni kot tudi pred šestimi leti v Belo Horizonteju.