Alkohol ni niti zdravilo niti uteha

Alkoholne pijače nimajo nikakršnega vpliva na odpornost ali premagovanje koronavirusne bolezni, je opozorila celo Svetovna zdravstvena organizacija. Alkohol z dovolj visoko koncentracijo je resda uporaben kot razkužilo, v pijačah pa kvečjemu zmanjša odpornost in upočasni okrevanje po poškodbah in okužbah. Ali ljudje res podležejo mitom, ki jih je pred dnevi ovrgla omenjena organizacija, ni znano, vsekakor pa je več pokazateljev, da se uživanje alkohola v času epidemije tudi v Sloveniji povečuje.

Raziskav o tem še ni, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), izkušnje in podatki s terena pa kažejo, da je med prebivalci več negotovosti in skrbi, kar bi lahko vplivalo na pitje alkoholnih pijač. »V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer res, a velja le kratkoročno, saj opijanje in dolgotrajno uživanje tovrstnih pijač posamezniku, bližnjim in družbi prinese več škode kot dobrega,« so poudarili na NIJZ.


 

Primeri enega samega dneva

Najbolj tragične posledice se pogosto kažejo na cesti. Na mariborski policijski upravi so v zadnjem tednu že večkrat opozorili, da zaznavajo povečano število kršitev, med njimi tudi voženj pod vplivom alkohola. Naj navedemo le nekaj primerov, ki smo jih v uredništvih dobili s policijskih uprav v sredo, 15. aprila. V Hočah pri Mariboru so dan prej obravnavali 44-letnega voznika, ki je imel v organizmu 1,04 mg/l alkohola (dobra dva promila), na poti ga je, k sreči brez poškodovanih, ustavila betonska ograja.



Isti dan so policisti na Gorenjskem poročali o vozniku, ki je zaradi kombinacije alkohola, drog in neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen le sam. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal rezultat 0,80 mg/l alkohola, zaužil je tudi kokain. Koprski policisti so v torek zvečer v Boninih »ujeli« dva opita voznika, prvemu je alkotest pokazal 0,43 mg/l, vozil pa je tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, drugi je le deset minut pozneje mimo policijskega vozila pripeljal tako nezanesljivo, da je skoraj trčil v vanj. Vzrok: 0,70 mg/l.

V Ljubljani so poročali o prometni nesreči, v kateri je voznica osebnega vozila z neprilagojeno hitrostjo zapeljala z vozišča in trčila v parkirano vozilo. V dogodku se ni poškodovala, policisti pa so med postopkom ugotovili, da je vozila pod vplivom alkohola (0,86 mg/l). Tudi na ljubljanski policijski upravi so poudarili, da se v času preprečevanja širjenja novega koronavirusa še vedno zgodi veliko nesreč, večina zaradi neprilagojene hitrosti in neupoštevanja pravil prednosti, v povezavi z vožnjo pod vplivom alkohola. »Stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč ostaja visoka.«

Včeraj so se opozorilu pridružili še celjski policisti, ki so dan prej imeli tri takšne primere. »Skoraj ni dneva, da na cestah v naši policijski upravi ne bi obravnavali voznikov pod vplivom alkohola. Tudi ugotovljene stopnje alkoholiziranosti so visoke,« so sporočili in dodali, da je to, da opitega udeleženca v prometu ustavi policija, še najmanj v primerjavi s posledicami, ki jih lahko povzroči na cesti.


 

Kar 17 odstotkov nesreč povzročili opiti vozniki

Podatkov za vso Slovenijo na policiji še niso zbrali. Kot je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi Vesna Drole, so od začetka epidemije, 16. marca, do 14. aprila, ko je sicer na splošno precej manj prometa, opravili 246 alkotestov (lani v enakem času 1133). V povprečju vinjeni vozniki zakrivijo deset odstotkov prometnih nesreč. V zadnjem mesecu so jih povzročili 61 (v enakem lanskem obdobju 108) ali 17 odstotkov vseh. V enakem lanskem obdobju je bil ta delež devet odstotkov.

Posledice v prometu so le najbolj opazne in javno objavljene, ravno tako skrb vzbujajoče so posledice, za katere ne izvemo in so skrite za zidovi domov. Alkohol je pogosto povezan z nasiljem in pred tem v trenutnih razmerah žrtve nimajo kam zbežati, že lep čas opozarjajo strokovnjaki, ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu. V glavnem mestu Grenlandije Nuuku so kmalu po razglasitvi epidemije prepovedali prodajo alkoholnih pijač, da bi otroke obvarovali pred nasiljem. V komaj dveh tednih po tistem, ko so zaprli šole in vrtce, so zaznali opazno več takih primerov, zato se je premier Kim Kielsen odločil za omenjeni ukrep. Podobnega so sprejeli v Bangkoku in nekaterih tajskih provincah ter Južni Afriki.


 

Poziv k prepovedi v spletni prodaji

V Sloveniji so se nevladne organizacije s področja javnega zdravja zavzele za prepoved spletne prodaje in dostave alkohola na dom v času epidemije in to tudi predlagale vladi. »Spletna prodaja alkohola se je namreč v zadnjem času zaradi različnih omejitev (zaprte gostilne, restavracije, bari in pubi) občutno povečala, zlasti zaradi alkoholne industrije, ki se promovira zelo intenzivno in agresivno, na primer prek družbenih omrežij,« so poudarili. Glavna cilja takšnega ukrepa sta zmanjšati obremenitev zdravstvenega sistema ter število primerov neupoštevanja ukrepov fizične razdalje in vzdrževanja higiene zaradi opitosti in zastrupitve z alkoholom.



Tudi na NIJZ se zavzemajo za to, da bi ljudje v času epidemije – kakor na splošno – uživali alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi. »Alkohol namreč vpliva na našo sposobnost boja proti bolezni, zmanjša našo odpornost in upočasni okrevanje po poškodbah in okužbah, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije.« Eden ključnih ukrepov za zmanjšanje pitja in škode zaradi alkohola je zmanjšanje dostopnosti.

»Raziskave kažejo, da je dostopnost neposredno povezana z obsegom porabe: večja ko je dostopnost alkohola, večja je poraba alkohola, več je z njim povezane škode. Že majhne omejitve lahko pripomorejo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge,« so še navedli na NIJZ. Zato podpirajo pobudo omenjene koalicije slovenskih nevladnih organizacij. »Morda bi bilo treba razmisliti tudi o omejitvah prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah,« so dodali na inštitutu.



Zaradi zlorab alkoholnih pijač so, kot so poudarili strokovnjaki z NIJZ, v tem času še posebej ogrožene skupine prebivalcev, ki so že sicer bolj ranljive, to so predvsem ljudje s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami. »Alkohol namreč lahko poveča tesnobo ter poglobi obstoječe duševne motnje. Negotove razmere, čakanje na vrnitev na delo pa v večje tveganje postavljajo tudi druge. Alkohol povečuje agresivno vedenje in se povezuje s povečano verjetnostjo nasilja do sebe in drugih.«