Zelena plaža, brezplačno parkiranje in osvežitev v jezeru

Pokošena trava, tuši, prostor za preoblačenje, ravno prav hladna voda, brezplačna uporaba ležalnikov, senčnikov in vodnega parka ter brezplačno parkiranje, pri čemer je prostor vedno na voljo, so ključni razlogi za obisk Velenjske plaže. Čeprav je občina zemljišče odkupila šele pred petimi leti, v povprečju vsako leto gostijo več kot 80.000 ohladitve željnih obiskovalcev. Del plaže je namenjen tudi kužkom.

»Izbrali ste izvrsten dan za obisk. Konec tedna je precejšnja gneča, otroci čakajo tudi po uro na vodni park,« nas je v ponedeljek pozdravila gospodična Lidija, ki je pomagala otrokom pri oblačenju rešilnih jopičev. Potem so odčofotali vodnemu parku naproti. Uporaba je brezplačna oziroma je treba plačati pet evrov kavcije, ki jo vodne zabave željni dobijo nazaj, ko se po pol ure vrnejo na obalo.



Gostov je res veliko in večinoma sploh niso domačini. Kot je odgovorila Saša Sevčnikar z velenjske mestne občine, ki upravlja jezero, je največ gostov iz Ljubljane, kampa Menina v Zgornji Savinjski dolini, Celja, Ptuja, Maribora in Kranja. Med tujci je največ Nizozemcev, v kampu v neposredni bližini plaže pa je 70 odstotkov tujih gostov. Letos pričakujejo, da bodo na Velenjski plaži našteli 80.000 obiskovalcev, toliko kot lani, jo je pa v enem bolj vročih poletij obiskalo tudi že 100.000 ljudi. Sezona se konča septembra oziroma glede na vreme. Tudi julija in avgusta kopališče v dežju ne obratuje.


 

Aktivno ob jezeru

Ob lepem vremenu Velenjčani resnično poskrbijo za številne turiste in preostale obiskovalce plaže. Kot pove Lidija, ki opravlja tudi anketo med obiskovalci, je najbolj privlačno brezplačno parkiranje: »Povsod je treba parkirno mesto plačati in celo nanj čakati, tu pa je vse brezplačno, tudi vodni park Wibit. Praktično same pohvale slišimo. Očiščeno je, zjutraj so na voljo brezplačni ležalniki in senčniki. Deluje tudi knjižnica na plaži, da si lahko za čas, ki ga preživite na jezeru, sposodite kakšno knjigo in berete.« Potem se zasmeji: »Pa ljudje smo zelo prijazni.«



Za tiste, ki bi bili radi bolj aktivni, sta na plaži klub vodnih športov in ZOO station, kjer izposojajo supe, kajake, kanuje, lahko jadrate na deski ali z jadrnico, po jezeru se je konec tedna mogoče zapeljati s pletno in električno ladjico. V bližini kopališča so še igrišča za golf, mini golf in tenis, okoli jezera so urejene sprehajalne poti.

Jezero, ki je nastalo po drugi svetovni vojni zaradi rudniških ugreznin, ima sicer obseg dobrih pet kilometrov. Voda, v kateri so ribe in po kateri mirno in neslišno plavajo labodi, pa najbolj kliče. V povprečju ima okoli 25 stopinj Celzija, odvisno od padavin. Poleg vodnega parka imajo od letos na kopališču še novo drčo, s katere se je ob našem obisku ves čas slišalo veselo vriskanje, dokler seveda vriskajoči ni pristal v vodi.


 

Reševanje degradiranega območja

Velenjska občina za urejanje in delovanje kopališča nameni okoli 160.000 evrov na leto, so povedali na začetku sezone. Na razpisu so izbrali gostinske ponudnike, ki tam skrbijo za prehrano in pijačo. Velenjsko jezero nima statusa kopalne vode, zato v njem plavate na lastno odgovornost. V kopalni sezoni so tam vsak dan reševalci iz vode.



Kakovost vode spremljajo še bolj pogosto, kot to za kopalne vode zahteva zakonodaja, pravi Sevčnikarjeva: »Ker se zavedamo odgovornosti do kopalcev, smo določili večjo pogostnost merjenja kakovosti, in sicer tedensko, kar pomeni od deset do dvanajst vzorčenj v času kopalne sezone.« Voda je, zatrjujejo, primerna za kopanje, analize so javno objavljene na spletni strani občine.
Velenjska plaža je kljub rosnim letom že dobila nekaj nagrad, zadnja je bila lansko prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč v okviru akcije, ki jo organizira RTV Slovenija.



Ob jezeru v sezoni pripravijo z različnimi organizatorji do 60 dogodkov, v prihodnjih letih bo to območje verjetno še bolj živo, saj v neposredni bližini gradijo nov prireditveni oder in prostor, za katerega namenjajo 8,8 milijona evrov, od tega bo evropskega in državnega sofinanciranja dobrih šest milijonov. Kot je pojasnila Sevčnikarjeva, bodo s tem trajnostno sanirali degradirano območje, ki meri več kot 4,6 hektara, in zagotovili še boljše razmere za razvoj objezerskega območja: »V preteklih tridesetih letih smo s številnimi projekti že delno sanirali degradirano okolje, ki je nastalo kot posledica več kot 144-letnega izkopavanja premoga, in smo zelo ponosni, da nam je v tako kratkem času uspelo to območje uspešno razviti tudi v turističnem smislu.«



Da je industrija blizu, dokazuje pogled na termoelektrarno v Šoštanju, a kot pove Lidija, v anketah tega ni zaznati: »Termoelektrarne niti eden sploh ni omenil. Nekatere motijo le labodi oziroma se jih malo bojijo. Takrat jim pojasnim, da smo mi prišli v njihov prostor, in ne nasprotno.« Na Velenjski plaži pa prostora ne namenjajo le labodom, ampak tudi človekovemu najboljšemu prijatelju. Del kopališča je namreč namenjen kužkom.