Še pred desetimi leti je bilo jasno, kdo pleza: tipično sta bila to fant ali punca med 18. in 25. letom, pustolovec, popotnica, kamper, naravovarstvenica, pacifist, upornica. Danes je plezalca po videzu skoraj nemogoče prepoznati. V plezalne centre vstopajo vsi; tako tisti komaj iz plenic kot takšni s kravatami, metalci, tržnice, borzniki, sivolaske in na koncu tisti med 18. in 25., ki so danes deset in več let starejši.



Športno plezanje je eden najhitreje rastočih športov v zadnjih desetih letih. To velja povsod po svetu, a v Sloveniji morda še prav posebej. Za to sta vsaj dva dobra razloga: končno dobivamo namenske in moderne športne objekte, naši tekmovalci pa z uspehi v svetovnem pokalu dvigujejo priljubljenost in privabljajo najmlajše.
 

Čas pred in po PCL

Ljubitelji gibanja po oprimkih v Ljubljani in okolici štejejo čas pred in po dograditvi plezalnega centra pri Štepanjskem naselju, ki prav jutri z veliko zabavo praznuje peti rojstni dan. PCL, kot mu reče vsak pravi plezalec, je največji objekt za ta šport pri nas in pravzaprav eden redkih, ki je bil zgrajen prav za ta namen.



Ob odprtju se je zdel drzna investicija, a so zasebni investitorji, med njimi nekaj plezalcev, pravilno ugotovili, kaj manjka rekreacije željnim. Po besedah direktorja Matjaža Jerana dnevno prodajo v povprečju sto vstopnic, poleg tega pa ponujajo še velik izbor vodenih vadb.

V Sloveniji je sicer po podatkih Komisije za športno plezanje kar 160 umetnih sten, a do vseh rekreativci seveda nimajo dostopa. Velik del vseh je namreč v šolah, saj imamo Slovenci že lep čas uzakonjeno obvezno postavljanje umetnih sten v novozgrajenih šolskih stavbah. Kljub temu po številu sten počasi postajamo vsaj spodobna država. Jeran je pri tem povedal, da marsikateri primeren objekt ostaja neizkoriščen tudi zaradi pomanjkanja osebja oziroma izšolanih inštruktorjev športnega plezanja.

Za rekreativce je najbolje poskrbljeno v Ljubljani, kjer je poleg plezalnega centra še več nizkih, balvanskih sten, kmalu pa bodo predvidoma zgradili še eno v Šiški, ki bo po napovedih investitorjev med največjimi in najbolje opremljenimi v državi. Vsekakor se bo lahko kosala s Koprskim balvanskim centrom, ki je prav tako izjemno velik in odlično urejen ter privablja tudi italijanske plezalce. Rekreativci se lahko kvalitetno naplezajo tudi v Celju, Mariboru, Šempetru pri Novi Gorici, Kranju, Svetem Duhu pri Škofji Loki, če naštejemo samo največje objekte. Gradnjo večjega plezalnega centra v Radovljici napovedujeta tudi naša najboljša športna plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic.
 

Primerno za vse generacije

Jeran še pove, da je njihov plezalni center tako rekoč od prvega dne polno zaseden, zato je le vprašanje časa, kdaj ga bodo razširili z dodatnimi površinami. Po njegovem mnenju je plezanje tako priljubljeno (in le še bolj bo), ker gre za univerzalno in zdravo dejavnost, ki ne gleda na leta. Mlajši razvijajo gibalno inteligenco in skrbijo za enakomeren razvoj telesa, starejši pa krepijo mišice celotnega telesa in poskrbijo, da na stara leta »ne zlezejo skupaj« prehitro, pravi Jeran, ki je seveda navdušen nad navalom rekreativcev na umetne plezalne stene, a kot odličen alpinist, ki je plezalne izkušnje nabiral v pravi skali, vseeno vsem plezalcem priporoča, da se ob sončnih koncih tedna odpravijo v naravna plezališča, ki jih v Sloveniji prav tako ne manjka.