Plavanje je pri Slovencih med najbolj priljubljenimi športnimi panogami. Je osnovna oblika gibanja v vodi, kjer s cikličnimi gibi rok in nog premagujemo želene razdalje. Obremenitev kosti in sklepov je med plavanjem zaradi sile vzgona manjša. Zaradi tega sta plavanje in gibanje v vodi priporočljivi telesni aktivnosti pri številnih poškodbah, okvarah in boleznih.







S primerno intenzivnim plavanjem pozitivno vplivamo na svoje telesno in duševno zdravje. Kar zadeva telesno zdravje, plavanje največ prispeva k razvoju srčnožilnega sistema in muskulature rok. Večina rekreativnih plavalcev običajno plava prosto tehniko – kravl ali prsno. Pri tem mišice na sprednji strani ramenskega obroča opravljajo bistveno več dela kot tiste na zadnji strani. Zaradi tega pri plavalcih velikokrat opazimo značilno ukrivljen zgornji del hrbta; kifotična drža, ramena in glava pa so potisnjeni naprej.





Da bi se izognili slabi drži, ki je posledica ponavljajočih se gibov v isti smeri, se svetuje, da plavalci in rekreativci v plavalne treninge vključijo korekcijske vaje, katerih namen je ohranjanje in povečevanje mobilnosti ramenskega obroča in prsnega dela hrbtenice ter krepitev stabilizatorjev ­lopatice.





Vaje je najbolj priporočljivo izvajati ob koncu treninga ali v prostih dneh doma s predhodnim kratkim, nizko intenzivnim ogrevanjem rok in ramenskega obroča. Pri vajah mobilnosti (vaje 1–4) lahko izvedemo več ponovitev (12–15), pri vaji za stabilizacijo lopatice (vaja 5) pa je število ponovitev odvisno od elastičnosti vadbenega traku.





Vse vaje je treba izvajati počasi, nadzorovano in v največjem možnem obsegu giba (vaje 1–4).