Priprave je treba začeti že v jesenskem obdobju

Tek na smučeh je ciklična, aerobna športna dejavnost, torej se med dolgotrajno telesno aktivnostjo gibalni vzorec ponavlja. Zaradi gibanja rok in nog tek ugodno vpliva na veliko večino skeletnih mišic, srčno-žilni sistem, živčevje, dihalni sistem ter zaradi izločanja endorfina tudi na dobro počutje.

Poznamo dve tehniki teka na smučeh, klasično in drsalno. Glede na to, da se s klasično tehniko lahko dobesedno sprehajamo na smučeh, je tovrstna športna panoga primerna za vsakogar. Od najmlajših do najstarejših ter od tistih, ki prvič stojijo na tekaških smučeh, do veščih tekačev, ki pogosteje uporabljajo drsalno tehniko.



Da je začetek teka v zimski sezoni lažji, se moramo priprav lotiti že v jesenskem času. Priprave naj vključujejo dolgotrajne aerobne športne aktivnosti, kot so pohodništvo in gorništvo, kolesarjenje ali teki v naravi. Enkrat na teden naredimo daljši, nekajurni, nizko intenzivni kolesarki ali pohodniški izlet (60–75 odstotkov maksimalne srčne frekvence). V preostalih dneh pa so obremenitve lahko krajše, do ene ure, vendar intenzivnejše (75–90 odstotkov maksimalne srčne frekvence).

V priprave od dva do trikrat na teden vključimo vadbo za vzdržljivost v moči glavnih mišičnih skupin, ki so aktivne med tekom na smučeh; iztegovalke ramenskega obroča in komolca, stabilizatorji trupa, iztegovalke kolčnega, kolenskega in skočnega sklepa. Pri vsem tem ne smemo pozabili na vaje za gibljivost, ki jih izvajamo ob koncu vsake aktivnosti in dneve za počitek, ki so osnova dobre regeneracije.