Dan pred maratonom so bili v Ljubljani tudi tisti, ki bodo jutri med prvimi na ciljni črti, to so tekači iz Etiopije in Kenije. Sodelovalo jih bo 28, 15 moških in 13 žensk, z njimi so še trije narekovalci tempa. Včeraj je bilo jasno, da dolgo potovanje ni dobro vplivalo na njihovo trenutno formo. A po nekajurnem počitku so se že odpravili na krajši tek.

Tudi danes jih bo mogoče srečati v Šiški ali Tivoliju na krajših tekih – »da se aktivirajo«, kakor je povedal Gabrijel Ambrožič, član organizacijskega odbora maratona, ki je odgovoren tudi za elitne atlete. Zanje so v M hotelu pripravili prostor za druženje, toda skupina etiopskih tekačev, ki je prispela včeraj malo po poldnevu, je mislila samo na počitek. »Takšno je njihovo življenje med maratoni,« je povedala njihova spremljevalka in prevajalka Nebiat Kunbi. »Na maraton se pripravljajo približno tri mesece. Vsak dan zgodaj vstanejo, tečejo v vsakem vremenu … Tudi ko so v tujini na maratonih, jih večinoma ne zanima nič drugega razen teka in počitka.«




 

Rad je tekel že v osnovni šoli

Skupina, ki jo spremlja, spada v ekipo Demadonna; vodi jo nekdanji italijanski vrhunski tekač, zdaj menedžer Gianni Demadonna. Večina med njimi ni govorila angleško, kajti ta jezik Etiopijci večinoma usvojijo šele v srednji šoli, številni maratonci pa so obesili šolo na klin in se posvetili teku. Štiriindvajsetletni Kelkile Gezahegn redno trenira od leta 2016, čeprav je, kot je dodal, zelo rad tekel že v osnovni šoli.

»To je opazil tudi moj učitelj in mi svetoval, naj se ukvarjam s tem.« Preden se je posvetil samo teku, je delal v vladnem podjetju. Zaveda se, da denar, ki ga zasluži, ne bo za večno, toda tek mu toliko pomeni, da bo vztrajal, dokler mu bo zdravje dopuščalo. Njegov najboljši čas je 2:05:56. Torej cilja na zmago? Z božjo pomočjo, je tiho odgovoril tekač. Rekord ljubljanskega maratona je slabo minuto manj, lani ga je dosegel njegov rojak Sisay Lemma Kasaye.



Marsikdo se še spomni fotografij zmagoslavnega tekača, ki v naročju drži sinka. »Želel si je priti z družino, to smo mu omogočili in prepričan sem, da je tudi to pripomoglo k dobremu rezultatu,« je včeraj ponosno ugotavljal Gabrijel Ambrožič, član organizacijskega odbora in tisti, ki skrbi za skupino elitnih tekačev. Lemme tokrat v Ljubljano ne bo, saj je nastopil v Berlinu, praviloma pa se ti atleti udeležujejo po dveh maratonov na leto.
 

Lov na ženski rekord

Ambrožič je pred časom dejal, da letos na maratonu ne bodo lovili še enega rekorda za moške, ga bodo pa poskusili popraviti v ženski konkurenci; tudi ta je iz lanskega leta, dosegla ga je Kenijka Visiline Jepkesho (2:22:58).

Okoli tega časa se vrtijo tudi nekateri osebni rekordi tekačic, s katerimi smo se pogovarjali. Vse imajo za sabo že nekaj maratonov v Evropi in so med srečnimi Etiopijci, ki lahko s tekom preživljajo sebe in svojo družino. Shitaye Eshete zdaj z možem, ravno tako tekačem, živi v Bahrajnu. Svoj najboljši čas 2:22:39 je dosegla na maratonu v Pragi, kjer je bila dvakrat. Letos je že zmagala v Hamburgu. Kaj počne, ko se ne pripravlja na tek? Preživljam čas s petletnim sinom, je odgovorila 27-letna tekačica, ki je glede na uvrstitev na lestvici mednarodne atletske zveze (IAAF) najbliže novemu ljubljanskemu rekordu.



Velikokrat trenira s Fetale Dejene, ravno tako 27-letno Etiopijko, katere najboljši čas je 2:27:06. Tudi njen mož je tekač. Z njima je sedela še 28-letna Afera Godfay, njen čas je 2:22:41. Podobno redkobesedna kot drugi sogovornici je na večino vprašanj odgovorila kratko. »S tekom pomagajo članom svoje družine in sebi, da preživijo,« je sklenila pogovor prevajalka Nebiat Kunbi. In le če so zelo uspešni, so nagrade dovolj visoke, da si prihranijo nekaj denarja. Zato so velikokrat pod pritiskom, je dodala. Večina njihovih družin je kmečkih.

Ambrožič je poskusil razbiti stereotipe o izkoriščanju, ki velikokrat spremljajo maratone, na katerih praviloma zmagajo tekači iz Afrike. »Menedžerji imajo izpit pri mednarodni atletski zvezi, podpisati morajo posebno pogodbo in izpolnjevati določene pogoje. Provizije se gibljejo med 10 in 15 odstotki.«



Tudi letos znaša budžet za vrhunske tekače na ljubljanskem maratonu okoli 220.000 evrov; v njih je indivudualno določena štartnina ter bonusi za dober rezultat, pa tudi malusi za slabega. Nagrada za zmagovalca maratona znaša 30.000 evrov.