Ni zmeraj najbolje biti Jamie Oliver

Nasvet iz naslova so letos poleti zapisali v New York Timesu. Nanašal se je na sesutje imperija Jamieja Oliverja, ki ga je v skoraj dveh desetletjih zgradil hitro govoreči Jorkširčan iz gostilniške družine, ki se je kuhanja učil v dveh odličnih otoških italijanskih restavracijah, pri Gennaru Contaldu v Covent Gardnu in pri Rose Gray in Ruth Rogers v The River Café.

Prav tam, v The River Café, so ga leta 1999 med snemanjem dokumentarnega filma o restavraciji odkrile kamere BBC, dvaindvajsetletni prostodušni, zmeraj navdušeni hitro govoreči Jorkširčan je sprejel ponudbo za oddajo The Naked Chef oziroma Kuhinja do nazga in začel več kot uspešno pridigati o »maksimalnih okusih in minimalnem trudu«.

»Goli kuhar« je takoj očaral sprva britansko občinstvo, potem pa je z oddajami in knjigami zaslovel globalno. Maja letos se je njegovemu imperiju po več letih težav dokončno zalomilo, Jamie Oliver Restaurant Group se je znašla pred stečajem in kljub temu, da je bil Oliver v potapljajoče podjetje prisiljen vložiti precej svojih milijonov in je iskal nove vlagatelje, se ni izšlo, stečajni postopek vodi družba KPMG in zdi se, da bo delo izgubilo 1300 zaposlenih.
 

»Prodal sem nekaj knjig in zaslužil par funtov …«

Letošnji krah ni bil prvi za Oliverjevo skupino, od skupaj 42 lokalov v verigi italijanskih restavracij Jamie's Italian, ki jo je leta 2008 zasnoval s pomočjo Contalda, je jeseni pred dvema letoma zaradi prestrukturiranja moral zapreti tretjino, popolnemu polomu pa se je izognil tako, da je iz svojega žepa dal 14,5 milijona evrov. Ob njegovih prvih težavah so britanski mediji s pričakovano zlobno intoniranimi besedami poročali o njegovi javni rekapitulaciji življenjskih dosežkov, ko je Oliver ugotavljal: »Prodal sem nekaj knjig in zaslužil par funtov …«

Teh »par funtov« je prevedeno v številke pomenilo nekaj čez dvesto milijončkov evrov, drobižek, s katerega delčkom si je leta 2015 lahko kupil skromno družinsko domovanjce v Hampsteadu za deset milijonov evrov, kasneje pa dodal še podeželsko posestvo z vilo iz 16. stoletja v Essexu za skromnih 6,7 milijona evrov. Lani poleti se je pokazalo, da je finančno stanje skupine, ki je izgubo prvič pokazala v poslovnih izidih za leto 2016, katastrofalno, odpustili so 600 zaposlenih, Oliver pa je lahko samo stoično ugotavljal: »Preprosto nam je zmanjkalo denarja!«

Te dni res ni najbolje biti Jamie Oliver, Guardian in drugi britanski mediji so v ponedeljek bralce obvestili, da si je 43-letni zvezdniški chef kljub kolapsu skupine dal izplačati dividende v višini 5,8 milijona evrov, no, resda so dodali, da je to storil pred propadom maja, ko so morali zapreti dvaindvajset restavracij, večino restavracij Jamie’s Italian in londonski restavraciji Barbecoa in Fifteen, upnikom pa po zadnjih podatkih ostali dolžni 93 milijonov evrov.



Kljub tem udarcem Jamieju Oliverju nikakor ne gre slabo, kuharske knjige, pogodbe s proizvajalci posodja in kuhinjskih pripomočkov, sodelovanje s trgovinskimi verigami in televizijski nastopi so mu v zadnjem poslovnem letu prinesli skoraj pet odstotkov več denarja kot leto prej. Še posebej knjige so eno od njegovih najmočnejših orožij, s prvimi tremi kuharicami je prišel na vrsto seznamov najbolj prodajanih knjig po vsem svetu, prodale so se milijonske naklade, prvi knjigi – zdaj jih je skupaj čez trideset – sta na vrhu lestvic vztrajali več kot pol leta, uspešnica 30 minut za kosilo je postala najhitreje prodajana neleposlovna knjiga, odkar na Otoku natančno merijo prodajo, v prvih dveh mesecih po izidu je bilo prodanih več kot 700.000 izvodov, v povprečju 10.500 na dan. Skupaj je Oliver doslej le na Otoku prodal več kot 45 milijonov izvodov svojih kuharic, lansko leto po podatkih servisa Nielsen Book Research v vrednosti 6,7 milijona evrov, in velja za najbolje prodajanega avtorja stvarne literature. Nekaj časa ga je bila zmožna po prodaji knjig preseči le J. K. Rowling.
 

Preveč agresivno širjenje verige restavracij

Zvezdnik, ki se je kuhanja učil v očetovi krčmi The Cricketers v vasici Clavering v grofiji Essex, pozneje pa sta ga veliko naučila italijanska mojstra Antonio Carluccio in Gennaro Contaldo, je za kuhanje navdušil milijone po vsem svetu. Svoj imperij restavracij je veličastno širil, zdaj, ob zapiranju podružnic, je povedal, da mu je najbolj žal za londonsko restavracijo Fifteen, ki jo je odprl leta 2002 in v njej nezaposleno mladino iz šibkejših socialnih okolij usposabljal za kuharje. S tem dejanjem si je pridobil posebno pozornost Buckinghamske palače: za zasluge mu je britanska monarhinja podelila odlikovanje MBE, red britanskega imperija. V prihodnost gleda Oliver kljub izgubi restavracij optimistično, pravi, da je dobil »nekaj dragocenih življenjskih lekcij«, ki mu bodo omogočile, da bo v naslednjih dvajsetih letih naredil še kaj »izjemnih stvari.«

S tremi knjigami o »kuhanju preproste, a učinkovite hrane« se je mladi zvezdnik na začetku novega tisočletja zavihtel na najrazličnejše sezname prodajnih uspešnic po vsem svetu in s spoznanjem, da kuhanje ni tako zapleteno, kot se komu morda zdi, navdušil milijone. Ko se je leta 2001 udeležil frankfurtskega sejma, je bilo mogoče ugotoviti, da sta bili knjigi Kuhinja do nazga in Še več kuhinje do nazga na prvem mestu seznamov uspešnic po šest mesecev, Srečna kuhinja je bila takoj po izidu najbolje prodajana trdo vezana knjiga na Otoku, Oliver pa po dolgem času tudi prvi britanski kuhar, ki mu je uspelo izdati knjigo v Franciji.



Ni ostal le pri knjigah in restavracijah, z odločno kampanjo je spremenil podobo nekdaj ubornih in nezdravih šolskih malic v Veliki Britaniji, ustanovil je svoj dobrodelni sklad, podružnici restavracije Fifteen je odprl tudi v Cornwallu in Amsterdamu, verigo restavracij s klasično britansko hrano Union Jacks, loteval se je zmeraj novih televizijskih šovov, opažen je bil projekt Revolucija hrane pa projekt Ministrstvo za hrano, dodal je še kolekcijo posodja in vrtnih pripomočkov Jme, vrtnih žarov, linijo začimb in začimbnih mešanic, verigo Recipease, servis za katering Jamie Oliver's Fabulous Feasts, vsemu je dodal še revijo Jamie Magazine.



Vrh kulinaričnega sveta, ki ga predstavljata vodič Michelin in od leta 2002 lestvica The World's 50 Best Restaurants, je kljub njegovi globalni prepoznavnosti ostal hladen: prikuhal si ni niti ene zvezdice ali uvrstitve na prestižni seznam. Otoški opazovalci pripominjajo, da je bila njegova največja poslovna napaka preveč agresivno širjenje verige restavracij, češ da jih je odpiral tudi v okoliših s premalo prometa, predvsem pa s premalo turisti, pomagali mu niso niti vse višja obdavčitev, nenehno dvigovanje cene dobrih sestavin v zadnjih letih in predvsem eksplozivna rast najemnin za lokale. Zdaj, poročajo britanski mediji, se posveča tistemu, kar ima najraje – kuhanju, govorjenju o kuhanju in produkciji vsebin o kuhanju.