Večina začne kolesariti maja, resnejši ljubiteljski kolesarji marca, najbolj »cepljeni« pa vozijo tudi pozimi, večinoma v
Istri, včasih na
Krasu, pa v
Furlaniji tudi. Kolesarskih obsedenosti je več vrst, vse so večinoma dobre, če zaradi tega ne trpijo naša družina, prijatelji in predvsem zdravje. Poleg tega je pri vseh lepotah kolesarjenja treba opozoriti še na nekaj: na varnost.
Kolesarjenje je početje, kjer je treba biti pozoren - pozoren nase in pozoren na promet okoli sebe. V tiskanem Poletu o2 smo že pisali o naši letošnji akciji, o Prijateljski dirki, se pravi o tem, da se na maraton Franja pripravljamo tako,da vadimo v skupinah po šest in že med treningi pazimo en na drugega.
Višek pozornosti nas čaka junija, na Franji, kjer bo šesterica lahko sestavila formacijo, v kateri bo Franjo lahko varneje prevozila, kot bi jo sicer, saj bodo kolesarji pazili en na drugega, si pomagali in se opozarjali na morebitne nevšečnosti, ki se v vožnji s tisočimi, večinoma neveščih vožnje na maratonih, velikokrat pripetijo na tej legendarni dirki. Ja, dirki, bolj kot da bi rekli, da je to maraton. Na tej poti in skozi Prijateljsko dirko nas je in še bo vodil
Miroslav Braco Cvjetičanin.
A to je ena stvar. Druga je, da moramo tudi tisti, ki večinoma vozimo sami, paziti nase in na druge na cesti. Zato bo svoje misli o varnosti na kolesu na naši spletni strani z nami delil naš nekdanji poklicni kolesar
Primož Čerin, ki ima razen bogatih izkušenj z Gira in Toura, in s trenerskih z delom z gorskimi kolesarji, še veliko stika z rekreativnimi kolesarji v svoji delavnici in trgovini.
Predajamo mu pero.
Varnost, varnost, varnost
Ko sem pred 35 leti prenehal z aktivnim tekmovalnim kolesarstvom si nisem mislil,da bom ostal tako dolgo in močno povezan s tem športom. V tem obdobju sva skupaj z ženo
Špelo delala v najini športno-kolesarski trgovini in servisu. Tu sem vseskozi v stiku z kolesarstvom na vseh nivojih. Moji vsakdanji pogovori z strankami in kolesarskimi prijatelji se vrtijo okoli kolesarskih dogodkov, o problemih in težavah v tem lepem, a zahtevnem športu.
Veliko sem kolesaril sam, pa tudi z različnimi skupinami drugih rekreativcev,meni poznanih in nepoznanih, tako v Sloveniji kot v tujini. Udeležujem se množičnih kolesarskih prireditev pri nas in po Evropi. Zelo sem vesel kolesarskega napredka v Sloveniji, saj lahko rečem, da smo v mnogih stvareh na nivoju najbolj razvitih kolesarskih velesil. Imamo pa še veliko prostora za izboljšave. Kje največ? Predvsem pri varnosti kolesarjev na cesti tu smo zelo, zelo šibki, prešibki glede na razširjenost, priljubljenost in nivo kolesarstva v državi!
Če se vrnem k rekreativnem kolesarstvu. V nadaljevanju želim opozoriti na opravila, ki jih – predvsem v svojo škodo - veliko rekreativcev med letom zanemarja – to pa povečuje možnost nezgod. Foto: Shutterstock
Kolesarjem neprijazna država?
Problem je velik in povezan z mnogo stvarmi. Infrastruktura ni dobra in ne dohaja razvoja kolesarskih potreb in tu nimam v mislih zgoljo športnega kolesarstva, rekreacije torej, stvar je še veliko hujša: ne dohaja niti najosnovnejših potreb kolesarjev, ki se z kolesom vozijo na delo,v šolo in po drugih opravkih.
Vozniška kultura vseh (tu mislim tudi nas kolesarjev samih) udeležencev v našem prometu je porazna, res je, da se počasi popravlja, vendar po moje veliko prepočasi za tako razvito državo kot menimo, da smo. Smo res tako napredni?
Če se vrnem k rekreativnem kolesarstvu. V nadaljevanju želim opozoriti na opravila, ki jih – predvsem v svojo škodo - veliko rekreativcev med letom zanemarja – to pa povečuje možnost nezgod. Nekatera moja opažanja slabih navad, napak pri vožnji, in nevarnih situacij, ki s tem nastanejo, bi se z nekaj pozornosti in znanja prav gotovo dalo odpraviti, v lastno in v korist vseh.
»Prepričan sem, da prav kolesarji sami lahko največ naredimo za našo varnost, varnost ostalih kolesarjev in konec koncev tudi vseh drugih udeležencev v prometu.«
Kaj je smiselno narediti v zimskem času za lepšo in boljšo prihodnjo sezono, o čem velja razmisliti?
O analizi pretekle sezone pri sebi, na opremi, in kolesu! Razmislite o celi sezoni, od začetka do konca, vsi, ki si pišete kolesarski dnevnik pa obenem še preglejte zapiske. V kolikor mislite, da bi lahko karkoli popravili ali izboljšali pri sebi – zdaj je pravi čas za načrtovanje in izvedbo. Možnosti je kar nekaj. Večina rekreativnih kolesarjev se po mojem mnenju preveč ukvarja z različnimi načini treninga, predvsem v želji po izboljševanju fizičnih zmogljivosti. Vendar pa: s tem postajajo ujetniki štoparic in takih ali drugačnih merilcev, števcev ter računalnikov. Informacij za to področje je ogromno in vsak,ki si to želi, bo lahko preizkušal različne teorije treningov - in vse gre v neskončnost.
Problem je velik in povezan z mnogo stvarmi. Infrastruktura ni dobra in ne dohaja razvoja kolesarskih potreb. Foto: Shutterstock
Res je, da sem v svoji karieri ogromno prekolesaril, in morda ima to svoj vzrok v tem, da zdaj na stvari gledam drugače. Meni je bližje kolesarjenje v prijetni družbi prijateljev, uživanje lepot narave, raziskovanje novih cest in krajev. Kolesarjenje je lahko prijetna, zdrava športna in družabna rekreacija, primerna za mlado in starejšo populacijo našega prebivalstva. Kolesariti je mogoče od majhnega in vse do zelo, zelo zrelih let. Poglejte našega
Tofa! In gospoda
Winklerja, s katerim sta ustvarjala Franjo! Precej čez osem križev vozita na kolesih.
Česa ne počnemo, pa bi morali?
Ko sam pri sebi delam letni pregled za preteklo sezono, se vedno pogosteje zamislim nad problemom varnosti. Zakaj varnost? Odgovor je preprost. Ker je takih in drugačnih nesreč, padcev in poškodb med kolesarji po mojem mnenju preveč. Nekatere so res tragične. Skrajni čas bi bil, da se s tem problemom začnemo veliko bolj intenzivno ukvarjati. Najprej se moramo, vedno in v vsakem trenutku zavedati dejstva, da smo kolesarji zelo, zelo ranljivi udeleženci v prometu. Največ, z naskokom največ pa bomo za svojo varnost lahko naredili - sami.
Med našimi kolesarskimi rekreativci opažam predvsem pomanjkanje nekaterih osnovnih znanj tega športa,ki so nujna za varno vožnjo tako posameznika kot manjših ali večjih skupin. Kaj manjka?
-Vzdrževanje kolesa in opreme
-Pravilni tlak v pnevmatikah, hitri pregled kolesa pred vsako vožnjo
-Mirna, neenakomerna vožnja
-Pravilno prestavljanje in zaviranje
-Izbira hitrosti in vožnja skozi ovinke
-Pregled dogajanja in koncentracija-pravočasno predvidevanje in odziv
-Vožnja na čelu in v zavetrju, ko nas je več
Pregled opreme
Pozimi lahko preverimo, kako je z našo opremo. Ne le pregled kolesa, tudi drugih kosov opreme,. Poudarek pregleda naj bo na ključnih delih opreme. To so čevlji, čelada,očala in oblačila. Preko čevljev spravimo vso moč svojih nog na pedala in zato so čevlji ključni del opreme pri kolesarjenju. Najbolj primeren čas za zamenjavo starih je ravno sedaj, pred pričetkom prvih kolesarskih voženj,v kolikor pa se vozite na trenažerju, pa še toliko bolje.
Seveda se čevlji različnih proizvajalcev med sabo razlikujejo, tako kot tudi različni modeli istega proizvajalca. Smiselno je preizkusiti več modelov-znamk in si vzeti potreben čas pred končno izbiro. Iz izkušenj priporočam predvsem udobne z možnostjo čim več nastavitev in hitrega zapenjanja. Pozorni bodite, kakšne so možnosti popravil, predvsem zapenjalnih mehanizmov, kajti pri padcih in uporabi kaj lahko pride do poškodb, in če rezervnih delov ni, vam nebo preostalo drugega kot kupiti nov par čevljev. Veliko pozornost namenite pravilni namestitvi pritrdilnih ploščic-blokejev na podplat čevlja.
No, o tem bomo še pisali.
Največ pa o varnosti.
Komentarji