Vsi imamo trenutke, ko nismo v najboljši koži. Šport ni vedno rešitev

Vsi imamo trenutke, ko nismo v najboljši koži, vendar moramo ločiti ali pa se naučiti, da so to trenutki, ki jih lahko sami obvladamo ali se prek športa le še pogrezamo v njihovo mračnost.
Telesna aktivnost vpliva na naše miselne procese in čustva. Učinke športa na mentalno zdravje lahko začutimo že, ko samo prezračimo glavo na sprehodu. Miselni tokovi se začnejo gibati po drugih nevronskih povezavah takoj, ko naredimo prve tekaške korake ali se usedemo na kolo.

Promet po drugih nevronskih tirnicah postane še bolj drugačen, ko zagrizemo v klanec. Takrat se »nastavitve« v glavi marsikomu popolnoma spremenijo. Nekaterim je ta druga smer tako všeč, da bi kar nenehno grizli v klanec. Žal, če ne najdejo mere, mnogi tako »ugriznejo« predvsem sebe.
Ob tem se nedvomno postavi vprašanje: koliko športa je zdravo za naše mentalno zdravje?
 

Za zdravje telesa in duše

Ukvarjanje s športom je verjetno ena izmed najboljših stvari, ki jih za zdravje počnete v življenju. Telesna aktivnost ne krepi samo srca, pljuč in mišic, telesna aktivnost sproži številne procese, ki regulirajo prenovo, naše telo pa naredijo bolj odporno proti stresu in nas tudi dejansko pomlajujejo, v glavo in telo. Brez kozmetike. Brez tabletk. Mladostnega duha v zdravem telesu se ne da kupiti.

Da pa ostane duh mladosten in da se v želji, da bi naredili čim več dobrega zase, ne preutrudimo, je treba umeriti količino in kakovost gibalne dejavnosti. Ali čisto po domače, športa naj bo toliko in v takšni obliki, da koristi našemu zdravju in se imamo ob tem še dobro. Če hočemo to doseči, moramo v prvi vrsti poiskati tisto športno aktivnost, ki nas veseli, in jo postopno vključevati v naš življenjski slog, torej združiti z drugimi dejavniki življenjskega sloga, ki podpirajo zdravje. To so predvsem prehrana, spanje in izogibanje preveč škodljivim navadam.

Za to ne potrebujete nujno trenerja, mnogokrat boste bolje naredili sami, ker le vi veste, kakšne so tirnice vašega življenja. Razumen trener sicer lahko koristi, pazite le, da vas ne zagrabijo v roke guruji, ki vam bodo nenehno dopovedovali, kaj je za vas najboljše. V športu in na krožniku. Ker to prodajajo!
Sestavek je namenjen mentalnemu zdravju, zato je treba ta vidik še posebej poudariti. Ne samo da je trener nekdo, ki vam svetuje in se ne vmešava v vaše življenje, pomembno je tudi, da ugodno socialno okolje (na primer dobra družba) ob športni aktivnosti še dodatno pozitivno vpliva na naše mentalno zdravje.





 

Šport ni vedno rešitev za temne misli

Tako kot negativne misli razjedajo naše telo in zdravje, imajo podoben razdiralen učinek pri ukvarjanju s športom. Res je, da nam športne aktivnosti, na primer kratek tek ali odigrana partija badmintona ali ura aerobike, povrnejo energijo in preženejo temne misli, ampak le, kadar teh ni preveč ali niso pretemne.

Vsi imamo trenutke, ko nismo v najboljši koži, vendar moramo ločiti ali pa se naučiti, da so to trenutki, ki jih lahko sami obvladamo ali se prek športa le še pogrezamo v njihovo mračnost. Ni redko, da se kdo »drogira« s športom zato, da bi pregnal obup, v katerem se vsak dan utaplja. Takšno ukvarjanje s športom ni prava smer in najprej je treba stabilizirati osnovne stvari (tudi odnose) v življenju, ki ga živimo.



Prav tako šport ni pravo področje, kjer bomo izživeli negativno razpoloženje in ga še širili na druge. Pri problemih, ki jih sami ne moremo rešiti in razjedajo naše življenje, bo boljša rešitev pogovor s strokovnjakom. Ta nam tudi pomagal, da bo šport spet postal »zdrav«, in ne le sredstvo, s katerim se še dodatno zaletavamo v zid.

Ko premagujemo temne misli, nam šport ponuja še dodatno možnost za boljše mentalno zdravje. Tudi to, da se naučimo, da vsega ne moremo rešiti sami, da smo močnejši skupaj in da je družba, ki jo imamo pri športu, nekaj, kar nam je podarilo življenje, da smo lahko srečnejši. V podobno smer kažejo tudi pregovori: Nihče ne more narediti vsega, a vsak lahko naredi nekaj (ljudski pregovor), Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega (Georges Bernanos), Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je takih, ki jih lahko rešimo sami (Lyndon B. Johnson).


 

Šport za mentalno zdravje

V medicini je ključna preventiva. Dobro naravnane preventivne dejavnosti pomagajo ohranjati telesno in psihično zdravje in so najbolj učinkovit zdravstveni ukrep. Tudi če ima nekdo zdravstvene težave (te so lahko tudi mentalne), je ukvarjanje s telesno dejavnostjo učinkovit podporni ukrep, ki pa naj bo usklajen z osnovno terapijo zdravstvenih težav in prilagojen posameznikovemu stanju.

Oboje, primarna preventiva ter sekundarni, terciarni in kvartarni preventivni učinki športa na ohranjanje in vzdrževanje mentalnega zdravja, je danes dobro podprto z znanstvenimi dokazi. Tako kot na področju telesnega zdravja. Angleži so denimo prikazali, da so duševni problemi najpogostejši posamezni vzrok invalidnosti (v 23 odstotkih), vendar jih še vedno spremlja »stigma«, tudi ko se jih lotevamo s pomočjo telesne aktivnosti.



Verjetno se premalo zavedamo, da že enkratna, na primer jutranja telesna aktivnost posameznika bolje opremi za dan, ki prihaja. Je bolj ustvarjalen, učinkoviteje si organizira dan, je tudi čustveno bolj stabilen. Torej če vas čaka težek dan, ga začnite s športom! Če boste s telesno aktivnostjo vztrajali in bo redna, se bodo učinki seštevali in vam pomagali, da boste uspešnejši, hkrati pa bolje zavarovali svoje mentalno zdravje. Ali pa laže obvladovali in reševali bolezenske težave na tem področju.


Mentalno zdravje opredelimo kot stanje, s katerim posameznik laže razvije svoj potencial, je bolj kreativen in produktiven pri svojem delu ter je zmožen močnih in pozitivnih odnosov z drugimi, zato je telesna aktivnost vsekakor vedno dobra smer v življenju! Tudi za državo, ki je ključna pri ustvarjanju možnosti za vsakodnevno redno telesno aktivnost državljanov.
 

Utrinki

Depresivnih stanj je za 20 do 30 odstotkov manj pri posameznikih, ki so redno telesno aktivni.
Obstaja kar nekaj dokazov, da redna telesna aktivnost prav tako zmanjša anksiozno simptomatiko in ublaži strezni odziv v različnih življenjskih okoliščinah. Ne samo pri odraslih, tudi pri otrocih. Hkrati krepi njihovo samopodobo.
Tudi pri preventivi demence in kognitivnem upadanju brez simptomov in znakov demence znanstveniki navajajo od 20- do 30-odstotni zaščitni učinek ob redni telesni aktivnosti.