Vaje v iskanju zdravega življenjskega sloga

Zdrav življenjski slog je ravnotežje različnih komponent. Je način življenja, v katerem je več pozitivnih kot negativnih čustev, in je slog, s katerim preprečimo tisto, kar bi lahko dolgoročno obžalovali. Ni nikakršno pretiravanje z ničimer.

Osebni trener bo zatrdil, da je zdrav življenjski slog, če povežemo redno vadbo za moč v centru za fitnes in ustrezno prehrano, bogato z beljakovinami. Prehranski svetovalec bo v prvo vrsto postavil ustrezno prehrano z veliko zelenjave in sadja. Zdravilec pa vam bo odpredaval o pomembnosti ustreznih energijskih polj. Dobrodošli v svetu strokovnega redukcionizma.

Redukcionizem je način analize in opisovanja kompleksnega fenomena z vidika posamezne komponente. Znanstveniki naravoslovnih ved so izvrsten primer takšnega načina razmišljanja. Odgovoriti želijo na kompleksno vprašanje, tako da se posvetijo eni podrobnosti in jo proučijo do najmanjše podrobnosti, vmes pa poskušajo zmanjšati in nekako odmisliti kompleksnost celotnega problema. A oni se tega navadno zavedajo.

Odgovor morda velja iskati v holizmu

Težava nastane, kadar želimo na kompleksno vprašanje, kakršno je kaj je zdrav življenjski slog, odgovoriti v nekaj odstavkih. Če bi strokovnjake vseh pomembnih strok prosili za definicijo z njihovega področja, bi dobili leksikon zdravega življenjskega sloga. V njem ne bi našli le mnogo nasvetov, temveč bi bili nekateri zelo verjetno tudi izključujoči. Še več, dan bi moral imeti vsaj 36 ur, da bi postorili vse, kar se nam priporoča.

Na tej točki lahko obupamo in si priznamo, da so nam strokovnjaki s svojim sicer nepogrešljivim znanjem popolnoma pokvarili definicijo zdravega načina življenja oziroma se zdi, da nam je kot taka nedosegljiv ideal. Ne nazadnje je bila, ko je bilo na Zemlji manj znanja, najverjetneje manj kompleksna. Predvsem so ljudje prepoznavali svoje prvinske občutke o tem, kdaj in kaj njihovo telo potrebuje.

O zdravem življenjskem slogu se pogovarjamo šele v zadnjem stoletju, torej odkar živimo sodobno življenje, življenje, pri katerem postaja vse načrtovano do skoraj minutne natančnosti. Morda pa moramo dejansko k vprašanju pristopiti malce bolj holistično in se poskušati distancirati od redukcionizma.

Ko to storimo, hitro pridemo do razmeroma kratke definicije zdravega življenjskega sloga. To je način življenja, ki nam v danem trenutku prinaša veselje, srečo in zadovoljstvo in je, to je ključno, vzdržen dolgoročno in ne vodi do preprečljivih bolezenskih stanj. To bi pomenilo, da na stara leta ne bi trpeli za zdravstvenimi težavami, ki bi se jih dalo prej preprečiti, na primer z vadbo, in ne bi imeli slabe vesti za odločitve, ki ste jih sprejeli. To tudi pomeni, da si s trenutnimi dejanji ne ustvarjamo težav v prihodnosti.

Kombinacija vsega, kar človek počne

Zdaj ko imamo približno definicijo, je priložnost, da pogledamo, kako ustrezno krmariti ladjo po življenjski poti, da pridemo do končnega cilja. Seveda to ne pomeni, da moramo vsako odločitev sprejeti samo glede na prihodnost. To bi nas najverjetneje pripeljalo do tega, da bi pozabili na sedanjost, življenje v danem trenutku in tisti slavni carpe diem, ki vsekakor spada v zdrav način.

A učiti se iz modrosti ali napak drugih je vsekakor smiselno in glede na to, da je bilo pred nami kar nekaj generacij, se lahko na podlagi njihovih izkušenj precej naučimo.
Zdrav življenjski slog torej nista le zdrava prehrana in telesna aktivnost, temveč kombinacija vsega, kar človek počne. Od tega, kdaj gre v posteljo, do tega, kakšnemu stresu je izpostavljen doma ali na delovnem mestu. A če poenostavimo, bi najverjetneje ugotovili, da ima zdrav življenjski slog nekdo, ki je redno telesno aktiven, se ustrezno prehranjuje, ima zdrave življenjske navade, ni podvržen nenehnemu psihičnemu stresu, se zna z njim spopadati in si zna vzeti čas zase.

O telesni aktivnosti brez obsedenosti

Zdaj pa lepo po vrsti – telesna aktivnost. Domovi za ostarele se polnijo in eden največjih problemov moderne dobe so poškodbe gibal na eni strani, ki so nastale kot posledica neustreznih obremenitev, in drastičen upad mišične mase in moči na drugi. Trenutne smernice o telesni aktivnosti priporočajo, da je posameznik zmerno telesno aktiven najmanj 30 minut dnevno večino dni v tednu.

To priporočilo je najverjetneje preveč poenostavljeno in bi ga morali malce razširiti. Vadba pomembno vpliva na delovanje srčno-žilnega in mišično-skeletnega sistema. Na prvega vplivamo predvsem z vključevanjem v vzdržljivostne aktivnosti, kakršne so kolesarjenje, tek in plavanje. Dvakrat tedensko bi najverjetneje zadostovalo, smiselno pa bi bilo, da bi te aktivnosti izvajali pri različnih intenzivnostih.

Torej od krajših visokointenzivnih intervalov do lahkotnega in pogovornega tempa. Smiselno pa je vključiti tudi vadbo, ki obremenjuje kosti in mišice z razmeroma velikimi silami. Govorimo seveda o vadbi z obremenitvijo oziroma po domače vadbi za moč. Dvigovanje uteži, uporaba trenažerjev ali vadba z lastno telesno težo – vse to je učinkovito pri skrbi za mišice in kosti. Pri obeh komponentah pa je ključno, da je tehnika optimalna, kar pomeni, da dolgoročno ne vodi v poškodbe. V tem primeru je smiselno za nasvet povprašati kineziologe in športne trenerje.

Opisani so bili nekakšni minimalni standardi telesne aktivnosti. Mnogi vidijo življenjski ideal v posameznikih, ki vsak dan ure in ure preživijo na kolesih, v bazenu ali tekaških čevljih ter dosegajo izvrstne rezultate v svoji starostni kategoriji na ljubiteljskih tekmovanjih. Je to res del zdravega življenjskega sloga?

Če te ljudi povprašate o težavah s koleni in hrbtenico, boste hitro ugotovili, da jih ima velik delež, če ne skorajda vsi. Kaj hitro vidimo, da pretiravanje s telesno aktivnostjo vsekakor ne spada v definicijo zdravega življenjskega sloga. Obsedenost s športom morda ni najboljša izbira niti za družinsko in družabno življenje, ki sta prav tako pomembna dejavnika, ko govorimo predvsem o duševnem zdravju. Kje je zgornja meja »zdravosti«, je sicer nemogoče definirati.
Najverjetneje, ko ugotovite, da se svet začenja vrteti okoli športa in ne okoli drugih stvari ...
 

Prehrana ali iskanje zmernosti

Naslednja komponenta je prehrana. Večina misli, da je del zdravega življenjskega sloga uživanje naravne, biološke in rastlinske hrane ter izogibanje hitri prehrani in sladkarijam. Ali pa upoštevanje katere izmed trenutno priljubljenih diet. A zdravo prehrano bi morali definirati precej drugače. V moderni civilizaciji je ena največjih zdravstvenih težav debelost, in zato je prvo priporočilo, ki ga velja upoštevati, da s hrano ne pretiravamo količinsko.

Prevelika telesna teža namreč vodi v številne zdravstvene težave, ki niso del zdravega življenjskega sloga. A to seveda ne pomeni, da moramo stradati in biti suhi kakor modeli na televiziji. Zmernost je lepa čednost in spremljanje krvnih kazalnikov, kakor je holesterol v krvi, izvrstno pokaže, kako dobro nam gre z vidika količinskega vnosa hrane. Šele ko je vnos ustrezen, torej ne prevelik in ne premajhen, se začnemo pogovarjati o vrstah hrane.

Vsekakor del zdravega življenjskega sloga ne more biti prehranski režim, ki nas omejuje pri vnosu jedi, ki jih imamo radi; nam preprečuje, da uživamo hrano, ki jo uživa večji del populacije, ali je način prehranjevanja z vidika naših finančnih zmožnosti nemogoč. V tem trenutku se seveda podre večina nasvetov prehranskih gurujev, ki nam govorijo o super hranilih, nujnosti časovne omejitve vnosa ali izogibanju nekaterim hranilom.

Če rečemo bobu bob, je prehrana v zdravem življenjskem slogu takšna, ki je dolgoročno vzdržna, nam omogoča ohranjanje zdrave telesne teže in vsebuje vsa nujno potrebna hranila. Zadnja bomo dobili, če bomo jedli čim bolj raznovrstno in ne preveč komplicirali. Da bo vnos vseh hranil dovoljšen, bomo poskušali upoštevati temeljne nasvete o zdravi prehrani. Na hitro – ne preveč mastna hrana, veliko zelenjave in sadja ter kakovosten vir beljakovin v vsakem večjem dnevnem obroku. Precej preprosto. In ne, ni problematično, če se na jedilniku znajde tudi kakšna sladkarija. Zdrav življenjski slog je vsekakor tudi dobro počutje.

Živimo le enkrat

In smo prišli k dobremu počutju. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi mentalnemu zdravju in govori o psihičnem stresu na delovnem mestu in v domačem okolju.

Raziskave kažejo, da stresno življenje negativno vpliva na kazalnike zdravja in ne nazadnje neposredno na naše počutje in dojemanje kakovosti življenja. Smo kovači lastne usode in moramo torej tudi na tem področju skrbeti zase in za svoje počutje. Še več, redno izobraževanje, branje in na splošno globoki razmisleki pozitivno vplivajo na zdravje našega uma. Mentalno zdravje je v tem hitrem načinu življenja, ki ga trenutno živi večina, kar malce pozabljen del zdravega življenjskega sloga.

A vsekakor je izjemno pomemben, saj lahko vpliva tudi na drugi dve komponenti, prehransko in gibalno. Vemo namreč, da je pri mnogih prevelika telesna teža odraz psihičnega stresa, pretiravanje s telesno aktivnostjo pa bega od težav. Pozabiti ne smemo niti na to, da živimo le enkrat in da moramo v življenju uživati, delati stvari, ki jih imamo radi in ob katerih se smejimo. Smeh je pol zdravja, pravijo. In da, ne gre le za to, da sta veselje in ljubezen pojma, ki ju povezujemo s srečo, temveč dejansko sprožita pozitivne učinke tudi na fiziološki ustroj človeka.

***
dr. Tim Podlogar, kineziolog