Nemčija prvič po drugi svetovni vojni pošilja vojake za nedoločen čas v tujino

Nemčija je naredila zgodovinski korak in prvič po drugi svetovni vojni za nedoločen čas napotila svoje vojaške enote v tujino. Kot poroča več medijev, vključno z Newsweek in Business Insider, nemške oborožene sile (Bundeswehr), vzpostavljajo novo brigado v Litvi, članici zveze Nato, ki meji na rusko eksklavo Kaliningrad in tesno rusko zaveznico Belorusijo. Ta poteza predstavlja velik premik v nemški obrambni politiki in konkreten odgovor na rusko agresijo v Ukrajini ter skrbi baltskih držav.

Gre za prvo dolgoročno oziroma trajno namestitev nemških vojakov zunaj meja države po koncu druge svetovne vojne, poudarja Business Insider. Čeprav je Nemčija v preteklosti sodelovala v misijah v tujini, kot je bila tista v Afganistanu med letoma 2001 in 2021, njeni vojaki nikoli niso bili nameščeni na tujem za nedoločen čas.

Po desetletjih, ko se je Nemčija zaradi svoje zgodovine izogibala izrazitejši vojaški vlogi na mednarodnem prizorišču, ta odločitev kaže na korenito spremembo in prevzemanje večje odgovornosti za evropsko varnost. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je potezo označil za »pomemben dan za nemško vojsko« in dejal, da Nemčija »s to potezo prevzema odgovornost na vzhodnem krilu Nata«, navaja nemška tiskovna agencija Dpa.

Nova brigada na vzhodnem krilu

V ta namen so nemške oborožene sile ustanovile novo enoto, 45. oklepno brigado (Panzerbrigade 45), katere ustanovitev so obeležili s slovesnostjo blizu litovske prestolnice Vilne. Brigada bo sestavljena iz več bataljonov in bo štela približno 5.000 vojakov ter civilnega osebja, navaja Bundeswehr. Cilj je, da bo brigada polno operativna in bojno pripravljena do leta 2027.

V ta namen so nemške oborožene sile ustanovile novo enoto, 45. oklepno brigado (Panzerbrigade 45), katere ustanovitev so obeležili s slovesnostjo blizu litovske prestolnice Vilne. FOTO: Thilo Schmuelgen/Reuters

Trenutno je v Litvi že predhodnica poveljstva brigade, ki šteje okoli 150 vojakov pod poveljstvom brigadnega generala Christopha Huberja, do konca leta 2025 pa naj bi se to število povečalo na 500, poroča Newsweek. General Huber je ob prevzemu poveljstva poudaril jasen namen misije: »Imamo jasno nalogo. Zagotoviti moramo zaščito, svobodo in varnost naših litovskih zaveznikov tukaj na vzhodnem krilu Nata«, njegove besede povzema Newsweek. Dodal je, da z ustanovitvijo brigade Nemčija ne le napreduje k operativni pripravljenosti, ampak tudi prevzema odgovornost »za zavezništvo, za Litvo, za varnost Evrope« in s tem kaže odločenost braniti mir in svobodo skupaj s partnerji, še piše Business Insider.

Dokler ne bo zgrajeno stalno oporišče z vojaškim vadiščem v Rudninkaiju, približno 30 kilometrov južno od Vilne, bodo enote delovale iz začasnih baz.

Odziv na varnostne izzive

Načrt za namestitev brigade temelji na dogovoru med Nemčijo in Litvo iz decembra 2023, ki sta ga obe državi že takrat označili za zgodovinski trenutek zanju in za Nato, kot navaja Newsweek. Je neposreden odgovor na rusko agresijo v Ukrajini in na opozorila baltskih držav, da se ekspanzionizem ruskega predsednika Vladimirja Putina morda ne bo ustavil pri Ukrajini. Litva, ki meji na strateško pomembno rusko eksklavo Kaliningrad in Belorusijo, namestitev zavezniških sil vidi kot ključno za svojo varnost in suverenost, piše The Mirror.

Litovski obrambni minister Laurynas Kasciunas je dejal, da je nemška poteza »odličen primer« za vse države na vzhodnem krilu Nata ob meji z Rusijo in Belorusijo. »Zgradili bomo takšno arhitekturo obrambe in odvračanja, da noben nasprotnik z vzhoda niti pomislil ne bo na preizkušanje 5. člena Nata«, je povedal novinarjem v Vilni.

Litovci so v strahu, da se ekspanzionizem ruskega predsednika Vladimirja Putina ne bo ustavil pri Ukrajini. FOTO: Sergei Ilyin/Reuters

Kot še poroča Newsweek, naj bi nemška zvezna obveščevalna služba (BND) in nemška vojska ocenjevali, da se Moskva pripravlja na možnost večje vojne z Natom.

Nemčija vojska se krepi

Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je sprožila val obrambnih dogovorov in povečanje izdatkov za obrambo med evropskimi državami. Nemčija je svoje izdatke za obrambo z 1,51 odstotka BDP v letu 2022 povečala na ocenjenih 2,12 odstotka BDP v letu 2024, navaja Nato, s čimer presega zavezniški cilj 2 odstotkov. Čeprav je Nemčija po deležu BDP za obrambo v letu 2024 zasedla 15. mesto med 31 članicami Nata, je država zavezana k nadaljnjim vlaganjem. Nemški parlament je nedavno podprl spremembo ustave, ki bi sprostila dodatne milijarde evrov za obrambne namene.

To povečanje povpraševanja po vojaški opremi koristi tudi evropski obrambni industriji. Nemški proizvajalec orožja Rheinmetall je marca napovedal, da pričakuje letos za 25 do 30 odstotkov višjo prodajo, še piše Business Insider.

Nemški parlament je nedavno podprl spremembo ustave, ki bi sprostila dodatne milijarde evrov za obrambne namene. FOTO: Michaela Stache/Reuters

Litovska obrambna ministrica Dovilė Šakalienė je v intervjuju za Business Insider februarja poudarila, da mora Evropa »zelo hitro in zelo znatno povečati svoje obrambne izdatke«, da bi lahko dohitela tako ZDA kot Rusijo, ki pospešuje lastno obrambno proizvodnjo. »Dohiteti moramo hitrost Rusije«, je dejala. Izrazila je tudi upanje, da bodo ZDA, kljub kritičnim stališčem nekdanjega predsednika Trumpa do Nata in pomoči Ukrajini, ohranile svojo prisotnost v Evropi in podpirale zaveznike, ki izpolnjujejo svoje obveznosti.