Neomejen dostop | že od 9,99€
Na žalost je bilo prvo, kar sem zaznal, da pri obeh kolesih med vzponom noge enako bolijo. Med vožnjo navkreber je občutek enak. Razliko sem opazil šele, ko sem pogledal na kolesarski števec.
Tako kot vse drugo so se v zadnjih tridesetih letih zelo spremenila tudi cestna dirkalna kolesa. Preizkusili smo staro in novo dirkalno kolo in ugotovili, da sta si kolesi v marsičem podobni, po drugi stani pa sta tudi neprimerljivi.
Pred (več kot) tremi desetletji so bili internet in pametni telefoni znanstvena fantastika. Bernard Hinault je zmagal na dirki Tour de France, v Keniji pa se je rodil deček, ki mu je bilo ime Chris Froome. Takrat so imela vrhunska dirkalna kolesa jeklene okvirje, aluminijaste obročnike in dvanajst prestav. Njegovo kolo je narejeno iz ogljikovih vlaken, ima karbonske obročnike in dvaindvajset prestav. V tridesetih letih se je vse spremenilo.
Poskušali smo poiskati odgovor na to vprašanje, zato smo preizkusili dirkalno kolo, ki je bilo pred tridesetimi leti vrhunec tehnike in najboljše kolo tega časa.
Retro kolo, ki je pravzaprav novo, je jeklena carrera; okvir je trideset let visel v tovarni, tam ga je opazil nekdanji kolesarski as Primož Čerin. Kolo je dal pobarvati, nato ga je obnovil oziroma opremil (skoraj) tako, kot je bilo opremljeno kolo, na katerem je pred desetletji tekmoval. Ima opremo Campagnolo record in obročnika Campagnolo (obročnika Sigma s pestoma Campagnolo). V svojem času je bilo to najboljše, kar je bilo mogoče dobiti na trgu. Kolo tehta devet kilogramov in pol in to je bilo takrat zelo zelo malo!
Pinarellova dogma F8 je (bil) eno najboljših koles nasploh. Ima karbonski okvir in karbonska obročnika Campagnolo hyperon ultra. Oprema je Campagnolo super record. Za prestavljanje poskrbita elektrika in elektronika, nič več pletenici, ki povezujeta prestavni ročici z menjalnikoma. Prestav je dvaindvajset. Kolo tehta točno sedem kilogramov, kar je danes običajna teža za vrhunsko tekmovalno kolo. Ja, in na takem kolesu je zmagoval Froome
Če pogledaš kolesi, kako stojita drugo ob drugem, je razlika seveda očitna. Toda kakšna je razlika, ko lepotca zajahamo in se odpravimo na vožnjo?
Gremo nazaj, k vožnji. Ali je dogma veliko hitrejša kakor carrera? Na ravnem je razliko zelo težko opaziti, toda kaj se bo pokazalo pri vzponu? Na preskušnjo sem se odpravil v dveh zaporednih jutrih, v enakem vremenu, z isto temperaturo in smerjo vetra, in se poskušal povzpeti na Trebeljevo, klanec med Šmartnim pri Litiji in Ljubljano, in to kar se da hitro, kolikor pač zmorem. Prvo jutro s carrero, naslednje pa z dogmo.
Na žalost je bilo prvo, kar sem zaznal, da pri obeh kolesih med vzponom noge enako bolijo. Med vožnjo navkreber je občutek enak. Razliko sem opazil žele, ko sem pogledal na kolesarski števec. Na začetku klanca je bila hitrost na obeh kolesih enaka, ko pa je prišel strmejši del, se je pokazalo, da je za tako delo pinarello boljše orodje. Na carreri sem v hudi strmini izgubljal precej hitrosti, na dogmi pa sem svoj tempo lahko vzdrževal precej dlje. Čeprav sem na carreri skušal spet ujeti nekaj hitrosti, mi ni uspelo, ko pa sem nekoliko bolj pritisnil na pedale na dogmi, je kolo takoj pospešilo. Čas? S carrero sem opravil s klancem v 12 minutah in 39 sekundah, s pinarellom pa v 11 minutah in 55 sekundah. Trideset let za 44 sekund?
Naš preskus gotovo ni bil znanstven, toda že razlika na tako kratkem klancu pomeni, da lahko mirno rečeno, da je pinarello veliko boljši na vzponih; v vožnji na Vršič bi se razlika lahko merila v minutah. In če bi se Chris Froome udeležil Dirke po Franciji na kolesu iz leta 1985, se ne bi uvrstil niti med deset najboljših na Touru.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji