Žlahtna zmes planinstva in smučanja

Turno smučanje je edinstvena zmes planinstva in smučanja, ki je mnogo več kot le seštevek obeh dejavnosti. Zaradi lastne varnosti pa za tako veselje potrebujemo znanje, izkušnje in ustrezno opremo. 

Letošnja zima je v marsičem posebna. Četudi za hip pozabimo na pandemijo, je količina snega v višjih predelih naše lepe dežele precej nadpovprečna. Snežne razmere tako v gorah kot na smučiščih so takšne, po kakršnih smo zadnja leta, sploh v zgodnjezimskem obdobju, le hrepeneli.

Zaprta smučišča so marsikoga spodbudila, da si v naravi poišče alternativno dejavnost, ki po možnosti vključuje tudi smučarske radosti. Zato ni posebej presenetljivo, da je trenutno eno od najbolj priljubljenih početij v gorah turno smučanje. Priljubljenost te dejavnosti se pri nas in tudi v bližnjih alpskih državah vseskozi povečuje, letos pa je razcvet doživela tudi zaradi (skorajda popolne) omejitve možnosti alpskega smučanja.

Za kratko definicijo najraje parafraziram kar prijatelja in avtorja slovenske turnosmučarske »biblije« (Veliki turnosmučarski vodnik, Sidarta 2018) Igorja Jenčiča: »Gre za žlahtno zmes planinstva in smučanja, ki je mnogo več kot le seštevek obeh dejavnosti.« Z ustreznim znanjem obeh dejavnosti nam lahko ponudi izjemno prijetno, koristno in zadovoljujočo dejavnost v zimski naravi.



Dejstvo, da turno smučanje poteka zunaj, v naravi, je dandanes še posebno pomembno tako z zdravstvenega kot psihološkega vidika – pozitivni učinki dejavnosti v naravi so verjetno še vedno podcenjeni. Kot rečeno, pa so za varno in prijetno turno smučanje praviloma potrebne tri stvari: znanje, izkušnje in ustrezna oprema.
 

Nasveti, kako do primerne in varne opreme

Naš namen je na kratko osvetliti predvsem glavne varnostne vidike turnega smučanja, ki pa so v trenutnem času še toliko bolj pomembni. Tole je pomembno: če za turno smučanje nimate dovolj izkušenj sami, je najbolje, da se udeležite katerega od kakovostnih tečajev turnega smučanja ali pa se na turo odpravite v spremstvu gorskega vodnika z licenco IFMGA – te najdete na spletišču www.zgvs.si.

Če se spomnimo opreme, ki so jo uporabljali bloški smučarji – naj spomnim, Bloke veljajo za zibelko smučanja v srednji Evropi –, imamo zdaj precej preprosto nalogo. Nekdaj je bila oprema težka, stežka dobavljiva in okorna, dandanes pa je, zaradi razvoja turnosmučarskega športa, sodobna, lahka in jo je preprosto kupiti.

Najbolje je, da to storimo v specializiranih prodajalnah za turno smučanje, dobi pa se tudi v znanih večjih športnih trgovinah. Cena je seveda v (res) veliki meri odvisna od naših preferenc (tipov in znamk) in želja, je pa kakovostna oprema tudi finančno že precej dostopna. Ekonomična možnost je seveda nakup rabljene opreme – v tem primeru je treba biti previden le, da je še vedno polno funkcionalna in varna.



Za začetek potrebujemo poleg klasične osebne opreme predvsem ustrezne smuči, turne vezi (te nam omogočajo hojo na smučeh), kože (te pa preprečujejo, da nam smuči zdrsujejo nazaj med hojo), turnosmučarske čevlje, smučarsko čelado (da ohranimo celo glavo) in nahrbtnik. O vsakem od navedenega bi lahko seveda napisali samostojen zapis.
 

Plazovni trojček

Vedno, kadar se na smučeh odpravimo v gore (mimo urejenih smučišč), pa poleg navedenega obvezno potrebujemo tudi opremo za reševanje iz snežnih plazov, tako imenovani plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna (sprejemno-oddajna naprava), plazovna lopata in plazovna sonda. Bistveno bolj pomembno od barve in znamke smučarskih hlač ter jakne je, da imamo vedno s seboj tudi osnovno prvo pomoč in mobilni telefon.

Ko je oprema pripravljena, nahrbtnik napolnjen in so kože nalepljene na smučeh, je skrajni čas za naslednji, bistveno težji korak – določitev cilja. Tu se srečamo z bistvom varnega (in uživaškega) turnega smučanja – odločitvijo, kam se odpraviti glede na trenutne snežne ter vremenske razmere in, pomembno, glede na naše izkušnje.



Pri tem v prvi vrsti svetujem postopnost. V grobem pri določanju cilja stalno nihamo med skrbjo za varnost na eni strani in željo po čim kakovostnejšem smučanjem na drugi. Izbiro cilja nam morata vedno primarno narekovati stanje in stabilnost snežne odeje. Čeprav nam zasnežene gore nudijo možnost svobodnega gibanja po gorskem terenu, pa s seboj prinašajo tudi nevarnost snežnih plazov.

Plazovna »znanost« je kompleksna in zahteva poglobljeno znanje prepoznavanja nevarnosti snežnih plazov in ukrepanja ob morebitnem zasutju. Najlažje se je držati naslednjega pravila: kadar je nevarnost proženja snežnih plazov velika (³3 na evropski petstopenjski lestvici; https://vreme.arso.gov.si/plazovi), je treba biti pri izbiri cilja konservativen in se držati ciljev, ki z vidika plazov niso (preveč) problematični.

Po navadi to pomeni položnejše ture v okviru gozdne meje brez izpostavljenih odprtih pobočij. Pri stabilnejši snežni odeji pa se seveda lahko lotimo tudi zahtevnejših ciljev – spet prilagojenih našim sposobnostim in trenutnim razmeram na terenu.

O lastni varnosti in dovoljenih sledeh

Gibanje s smučmi pri vzponu in smučanje v gorskem svetu nam nudita izjemno svobodo in, navadno, mnogotero možnosti. Začetniki imajo pri gibanju težave predvsem z obračanjem in vzponom v strmejših predelih, zato se tem v začetku poskušamo izogibati. Dandanes nam je na klasičnih turnih smukih pogosto na voljo že potegnjena smučina. Če vemo, kam pelje, in ni prestrma, je lahko dobra izbira, pogosto pa se v nasprotnem primeru izkaže, da je bolje, če si izdelamo svojo – kar naredimo tudi vedno, kadar smučine ni. Z ustreznim znanje orientacije in ustrezno mero skrbi za gibanje v čim bolj (plazovno) varnem terenu se potem navadno (ne pa vedno) znajdemo na svojem cilju.



Potem nas čaka za večino najlepši del turnega smučanja – smučanje po nedotaknjenih pobočjih kakovostnega snega (pršič ali podobno), ko puščamo svoje sledi. Čeprav je letos to pogost pojav, pa v večini ni tako – sneg je po navadi spremenljiv, na priljubljenih ciljih pa je še pred koncem sneženja že vse prevoženo …



Pri smučanju je treba biti posebno previden, da ne precenimo svojih sposobnosti in smučamo v skladu s svojim smučarskim znanjem in trenutnimi snežnimi razmerami. Treba se je namreč zavedati, da na turni smuki morebitna pomoč pri nezgodi ni vedno takoj na voljo in da lahko kljub izjemno kakovostnemu gorskemu reševanju pri nas reševanje traja dolgo in vsaka še tako majhna poškodba vodi do neugodnih položajev!

Glede na priljubljenost turnega smučanja in veliko zimskih obiskovalcev gora vsi skupaj ne smemo pozabiti tudi na vpliv svoje dejavnosti na okolje in naravo. Zato poskrbimo, da razen smučarskih ne puščamo drugih sledi in ne povzročamo nepotrebnega hrupa ter tako omogočimo gorski naravi in njenim prebivalcem, da kolikor toliko nemoteno prebrodijo zimski čas.

* * *
Želimo vam uspešno in varno turno smuko, vsem tistim, ki to dejavnost začenjate ali bi radi svoje znanje dopolnili, pa še enkrat moj in seveda obenem Poletov nasvet, da se udeležite ustreznega tečaja turnega smučanja in/ali se na turo odpravite z gorskim vodnikom, ki bo poskrbel za vašo varnost in prijetno počutje. O turnem smučanju pišemo tudi na naši spletni strani www.polet.si.


***
dr. Tadej Debevec, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Združenje gorskih vodnikov Slovenije