Plazovna varnost. Lepota in mistika zasneženih gora

»Med turo kopljite snežne profile, testirajte sneg, trenirajte reševanje v plazu. Vsi smo namreč ljudje, sneg je najbolj neobstojen medij v naravi, tako da nas lahko preseneti prav vse. Tudi tiste, ki včasih mislimo, da vemo že vse… pa nas vsako leto znova in znova opomni in dokaže prav nasprotno.« Rok Zalokar IFMGA gorski vodnik pri Vertical Adventures Slovenia

Plazovi se ne ozirajo na to, ali smo začetniki, gorski vodniki, profesionalni smučarji, ali zgolj občasni pohodniki. Če si na napačnem mestu ob nepravem času, ali pa narediš napačno odločitev, se lahko znajdeš v plazu. Zapomnite si, da vas nobena od danes omenjene opreme sama ne bo obvarovala pred plazom.

Zgolj povečala bo vaše možnosti za preživetje. Še vedno se spomnim besed mojega inštruktorja Dušana Polajnarja, na tečaju plazovne varnosti v okviru šolanja za gorske vodnike: Veliko tehnologije – malo pameti. Ne glede na to, kako dobro opremo uporabljate, bodo na koncu pomembne zgolj vaše odločitve.

Upam, da se boste kot začetniki udeležili kvalitetnega tečaja in se naučili osnov. Veterani, poznavalci gora, upam da boste svoje znanje obnavljali.

Vedno je namreč dobro slišati še tuje mnenje glede opreme, plazov in protokolov reševanja. Na tečaju se boste naučili uporabljati opremo, kako predvideti in opaziti nevarnosti. Po opravljenih tečajih, nabranih izkušnjah,… vas čaka nova past.
Imenuje se človeški faktor. Po nekaj sezonah boste imeli občutek, da veste že vse, pripravljeni boste tudi več tvegati. Ker kot gorski vodniki preživimo veliko časa v izpostavljenem okolju, vidimo tudi drugo plat zgodbe, ko gore vzamejo življenje.
Po začetnem šoku, po analizi nesreč morda postaneš boljši pri odločitvah.

V tem primeru je zdrava mera strahu vaš prijatelj. Vedeti moramo, da smo tu na obisku, igrati moramo po pravilih narave, vremena, snega, terena. Če ne, so posledice lahko krute. Do plazov na splošno lahko pride na pobočjih, bolj strmih od 25°, večina se jih zgodi med 35-45° na senčni strani gora. Zlato pravilo je, da pripravimo res dober plan že doma in imamo pripravljen tudi plan B in C, na terenu opazujemo razmere. Pozorni smo na stabilnost snega in se odločamo glede na vse zbrane informacije. Zlato pravilo pri spustu je, da se poskušamo gibati po visokem terenu. Izbiramo si grebene, ustavljamo se na varnih mestih, tam počakamo skupino, smučamo eden po eden – upamo, da se nikoli ne znajdemo v plazu.

Osnovna oprema:

Žolna
Lopata
Sonda
Znanje!
*Čelada

Pa si jih na hitro poglejmo. 

Znanje

Niti najboljša, najdražja oprema nas ne bo obvarovala pred plazovi. Tudi nahrbtnik z zračno blazino nam ne nudi 100% varnosti. Iz analiz nesreč lahko razberemo, da lahko veliki plazovi ponesrečence kljub uporabi zračne blazine zakopljejo globoko pod površino plazovine. Včasih nam zaradi hitrosti in brutalne sile plazovine ne uspe sprožiti mehanizma, lahko nas plaz odnese na izpostavljenem območju nad pečinami, gozdom, spet drugič sistemi zatajijo…

V primeru, da nas plaz odnese v terensko past- preko skal, v kotanjo, v gozd, bo v določenih primerih celo povzročil večje mehanske poškodbe. Tretjina vseh, ki umrejo v plazovih, umre zaradi mehanskih poškodb. Čelada je zelo priporočljiva, najbolj pomembne pa so odločitve!

Vsekakor pa je zelo dobro poznati načine uporabe opreme, znanje vsako leto obnavljati, ga redno preko leto s prijatelji oziroma skupina s katero preživimo največ časa nadgrajevati. Med turo kopljite snežne profile, testirajte sneg, trenirajte reševanje v plazu. Vsi smo namreč ljudje, sneg je najbolj neobstojen medij v naravi, tako da nas preseneti prav vse. Tudi tiste, ki včasih mislimo, da vemo že vse … pa nas vsako leto znova in znova opomni in dokaže prav nasprotno. 
 

Žolna

Gre za napravo, ki ne glede na tip in proizvajalca oddaja signal 475kHz. Frekvenco imitira naprava s pomočjo oddanega elekromagnetnega pulza. Naprava se nam med turo, v načinu oddajanja neslišno oglaša, pošilja kratek signal. V primeru, da nas zasuje plaz, bodo naši prijatelji svoje žolne preklopili v način iskanja in določili prvo mikro lokacijo. Sledi sondiranje.

Sonda

Gre za dolgo- vsaj 2,5m, tanko kovinsko palico s katero določimo točko zasutega pod snegom. Kot vodnik uporabljam elektronsko sondo, ki mi z zvočnim in vizualnim signalom da vedeti, ko se žolni zasutega približam na 0,5m. Ker je včasih plazovina zelo trda, sonda pa je dolga in tanka lahko zavija med sondiranjem in kaj hitro se lahko zgodi da zasutega ne moremo direktno locirati. V tem primeru mi elektronska sonda da dobro dodatno informacijo. V vsakem primeru sledi kopanje.

Lopata

Naj bo teleskopska, kovinska, robustna. Širina naj bo vsaj 25cm. Ko se snežna strmina spremeni v plaz, se zaradi nakopičene potencialne energije med premikanjem delci trejo in topijo. V prvih sekundah ko se plaz ustavi, celotna gmota bolj ali manj zamrzne, se poveže. V primeru, ko se prožijo klože, predvsem trše, najdemo v plazovini zelo trdne, včasih poledenele bloke. Tukaj pride v poštev le zelo robustna trdna lopata. Plastične in kompozitne igračke pustite doma otrokom za igranje v peskovniku.

Tole je le grob pregled opreme. Organizacija reševanja je povsem druga tema, zaplete se lahko na tisoč in en način. Že pri nošenju žolne uporabniki delajo veliko napak. Predstavljajte si potem organizacijo reševanja ob smučišču, kjer je plaz zasul neznano število ljudi, na klice na pomoč se odzove večje število ljudi. Med njimi ima neznano število reševalcev žolne še vedno v načinu oddajanja, iščejo signale eden od drugega, poleg vse nastale zmede pa nam signal motijo visokonapetostni vodi žičničarskih naprav in wi-fi, ki ga oddaja bližnja najmodernejša sedežnica…

Tole je eden hujših scenarijev, ki pa jih včasih predelamo z bolj izkušenimi skupinami, ki k nam pridejo po nasvet in kanček znanja, ki ga kot gorski vodnik in Pipesov sodelovec z največjim veseljem delim med smučarje, gornike, reševalce in kolege vodnike.

Moje osebno mnenje je, da naj hribi ostanejo divji, brez omejitev, tako da so odprti za vse, ne glede na znanje, izkušnje ali opremo, ki jo uporabljamo. Vsekakor pa so pravila narave in gora zelo preprosta in na drugi strani kruta. Tukaj pa naj se vsak sam odloči kakšna bo njegova pot, oziroma krivulja pridobivanja znanja in izkušenj. Vsekakor boste od nas prejeli najkakovostnejše in uporabno znanje, ki je odraz  izkušenj, ki smo si jih kot alpinisti, smučarji, vodniki heliskija pridobili na terenu.

Saj se tudi v poletnem času med vodenjem v Alpah srečujemo z nevarnostjo plazov in odločanjem v kompleksnem terenu, tako da nikoli ne počivamo in v gorah preživimo tudi po 200 dni na leto. Gorsko vodništvo ni hobi, je naš poklic in način življenja, ne samo za nas vodnike, ampak v nekaterih primerih za celotne družine. Ko pridete k nam na delavnico ali tečaj, tako podprete kvalitetno izkušnjo, delo in tudi nas, kar pa je v trenutnih razmerah zelo dobrodošlo. V primeru odprtja opravljanja dejavnosti bomo iz srca hvaležni vašega obiska in zaupanja!

Oglejte si video: 

***
Rok Zalokar, gorski vodnik z IFMGA licenco, Vertical Adventures Slovenia