Oprema za turno smučanje, 1. del

Pri športu, ki vas na koncu ne bo pustil ravnodušne, je še kako pomembno, da imamo primerno in kvalitetno turnosmučarsko opremo, v nasprotnem primeru bo ravnodušje minilo.

Kdor pričenja s turnim smučanjem, se v njem vedno poraja problem, ali kupiti staro opremo preko spleta, ki je predvsem cenejša in nenujno nekvalitetna, ali novo, ki je vsekakor dražja in kvalitetnejša.

Če je vaš cilj, da se boste ukvarjali s turnim smučanjem na dolgi rok in boste v sezoni opravili več kot 20 turnih smukov, priporočamo, da si kupite nov set, če pa boste občasni turni smučar, pa boste potrebe po opremi zadovoljili z nakupom stare rabljene opreme.

Vsekakor se bo za nakup opreme lažje odločati tistim z več izkušnjami, tako iz alpskega in morebiti freeride smučanja, kot pa samemu začetniku, saj imajo že jasno postavljene cilje, kaj hočejo početi v turnem smučanju.

Za začetnika, kjer je nevednost velika, pa priporočamo, da si za prve zavoje sposodi turnosmučarski komplet v kateri od trgovin ali gorskovodniških agencij. Tam lahko preizkusite različne dolžine in širine smuči, kot tudi turnosmučarske čevlje, ki sta dva ključna elementa turnosmučarske opreme. Na ta način boste dobili vpogled, kaj točno želite in ob pomoči dodatnih strokovnih nasvetov prodajalca ali gorskega vodnika bo vaš nakup opravljen z zavedanjem, da ste kupili primerno opremo.
 

Turne smuči

 
V današnjem času proizvajalci turnih smuči predstavljajo široko paleto le-teh, če pa dodamo še smuči iz freeride segmenta, pa ta paleta postane tako rekoč neskončna, kar povzroča predvsem začetnikom veliko dilemo, kaj kupiti.
Če si bomo pred samim nakupom zastavili nekatera spodaj navedena vprašanja in nanje znali odgovoriti, nam bo nakup smuči vsekakor lažji, saj bo pravilen nakup omogočal smučanje, kakršnega ste si želeli.

1. Kako dobro smučam?
2. Ali želim biti bolj občasni turni smučar (narediti samo nekaj turnih smukov na sezono) ali želim postati strastni turni smučar (turno smučanje bo moja glavna športna dejavnost zimske sezone)?
3. Kakšen slog smučanja imam oz. ga želim v turni smuki (bi se rad posluževal bolj odprtih hitrih zavojev ali bi rad ostal pri dobri stari klasiki z zaprtimi, počasnimi zavoji)?
4.  Želim večinoma opravljati enodnevne turne smuke in po možnosti biti lovec na pršič ali želim opravljati tudi večdnevne turne smuke, tako imenovana prečenja (primer Triglavska smučarska magistrala)?
 
Tako imenovane sulice, ko je imela smučka pod stopalom širine 70 mm ali manj, so preteklost in segment turne smuke je šel z novim razvojem smuči v samo širino pod stopalom, saj večja širina smuči zagotavlja večjo plovnost v vsem želenem pršiču, to pa pomeni, da dejansko lahko na odprtih pobočjih navezujemo tehnično gledano skoraj enake zavoje kot pri alpskem smučanju.
Širine turnosmučarskih smuči se gibljejo nekje med 80 in 100 mm pod stopalom, širše kot gremo bolj smo v freeride segmentu, vendar se tudi danes pri dobrih turnih smučarjih za smuko uporabljajo smuči nekje med 100 in 120 mm pod stopalom.
Trend razvoja pri vseh proizvajalcih, še posebej pri Elanovih smučeh serije Ripstick, gre v to smer,  da bo vstopna smučka za v turno smuko s širino 88 mm pod stopalom.

Majhna dolžina smuči, tako je bila včasih celo minus 15-20 cm, je tudi preteklost, saj je taka smučka manj plovna. Sicer bolj okretna, a vsi si danes želimo pršičarjenja in z njim povezane plovnosti. Splošni standard za danes velja, da je smučka dolga toliko kot naša telesna višina oz. minus 5 do max 10 cm. Res dobrim smučarjem pa tudi daljša smučka kot lastna telesna višina ne dela težav in veliko nižjih dobrih smučarjev se poslužuje tega standarda, saj ponovno želijo večjo plovnost.
 
Za začetnika turnega smučanja in slabega smučarja z vidika alpskega smučanja ter smučarja, ki bo občasni turni smučar z malo turnosmučarskimi dni in z bolj klasičnim pristopom pri samih spustih, bo zadostovala smučka širine 88 mm pod stopalom in minus 5 cm telesne višine.
Ravno tako bo to idealna smučka za vse vrste snega, ki ga poznamo v turni smuki (trd, kložast, srenec, firn, pršič itd). Tudi pršič bo glede na slabše znanje takega smučarja pokrila v zadostni meri, manjša dolžina pa bo omogočala lažje zavoje v različnih vrstah snega.
 
Za boljšega turnega smučarja in dobrega smučarja z vidika alpskega smučanja ter smučarja, ki mu bo turna smuka potem postala strast in si bo nekaj časa našel tudi za lovljenje pršiča, bo zadostovala smučka širine 95 mm pod stopalom ter dolga toliko, kot je telesna višina ali minus 5 cm telesne višine. Ob primerni mehkobi smučanja bo plovno delovala tudi v srednje trdih kložah ali ne preveč skorjastem snegu. V pršiču ali spomladansko popuščenem srencu bo navezovanje zavojev eno samo veselje.
 
Zelo dober turni smučar z veliko izkušnjami in odličen na smučiščih, ki mu bo turna smuka glavna športna dejavnost zimske sezone in bo to njegova strast, bo ciljal na smučko širine 105 mm pod stopalom in bo dolga toliko, kot je njegova telesna višina. Res primerna za vse terene razen na strmih trdih pobočjih, kjer bo ustvarjala preveč navora in je s tega vidika manj primerna.
 
Sezone, kot je letošnja z res ogromno pršiča, se pojavljajo 1-krat na 10 let, kar pomeni, da imamo v turni smuki, če res nismo lovilci na pršič, vse ostale vrste snega razen tega in nam tako neka pretirana širina smuči, sploh v začetni fazi turne smuke, ne bo koristila, prej nas bo motila, zato z širino smuči v generalnem kontekstu turne smuke ni za pretiravati.
 
Če pa denar ni problem, pa je zagotovo najboljša kombinacija, da bi imeli sledeče:
-       kot slabši ali dober turni smučar ene smuči širine 88, dolžine minus 5 cm kot all mountian smučko in ene širine 106 mm ter dolžine telesne višine za dneve, ko bo pršič.
-       kot zelo dober turni smučar pa ene smuči širine 95, dolžine minus 5 cm kot all mountain smučko in ene širine 116 mm ter dolžine telesne višine za dneve, ko bo pršič.
 

Turnosmučarski čevlji 

 
Turnosmučarski čevelj je mogoče še bolj pomemben kos turnosmučarske opreme kot sama smučka, saj nam mora po eni strani nuditi udobje pri hoji navkreber, ki predstavlja tri četrtine časa naše ture, kot tudi primeren oprijem in trdnost pri samem smučanju. In če nam nudi oboje, bo tura en sam užitek.
 
Če mogoče smučko lahko kupimo na podlagi prebranih priporočil s strani vodnikov in izkušenih turnih smučarjev tudi preko spleta, tega vsekakor ne smemo narediti pri nakupu turnosmučarskega čevlja. Zanj si je potrebno vzeti čas in to veliko časa, v nasprotnem primeru so lahko muke na turi zagotovljene. Pri odločitvi, kaj kupiti, bo tukaj še najlažje turnosmučarskim mačkom, ki že imajo modele in znamko čevlja, ki jim sede na nogo in bodo ob morebitni menjavi vzeli samo nov model istega proizvajalca. Se pa včasih tudi pri proizvajalcih zgodi, da model tako spremenijo, da se tudi pri smučarjih, ki so imeli prejšnji model, ta nov model ne uleže na nogo in so jih potem primorani zamenjati.

Osnovni mehanizem turnosmučarskega čevlja je ta, da ima zadaj na peti sistem za preklop med hojo in smučanjem. Navadno ima na zgornjih zaponkah sistem za podaljšanje zapetja, da je noga pri hoji bolj gibljiva in vsak turnosmučarski čevelj ima profiliran podplat, ki omogoča normalno, stabilno in varno hojo v gorskem svetu.
 
Recept za dober nakup je ponovno ta, da si odgovorite na ista vprašanja kot za smuči, greste v trgovino ter si tam vzamete čas, preizkusite različne znamke, različne modele in različne številke, saj se le-te od proizvajalca do proizvajalca malo razlikujejo.
 
Velikost čevlja naj ne bo prevelika, saj vam bo to povzročilo nepotrebne žulje pri hoji navzgor, pri smučanju pa noge ne bo primerno stisnilo, zato naj vam prodajalec v trgovini izmeri dolžino noge in potem poda primerno številko vaši nogi. Čevelj pa poizkusite z lastno termo nogavico. Nikoli ne imejte dveh nogavic. V specializiranih trgovinah vam bodo po tem, ko ste zbrali čevelj, notranji čevelj pogreli, v kolikor so termo vložki termofobilni ter vam s tem preprečili nepotrebne težave v prvih turah.

Udobje čevlja vam mora omogočiti, da je pri hoji navzgor stopalo primerno stisnjeno in se vam ob odprtih zaponkah ne premika v notranjem čevlju ter vas ne zebe, pri smučanju pa stisne do tolikšne mere, da je stopalo res stabilno, a še vseeno normalno prekrvavljeno.
Da bo čevelj kar se da udoben in se resnično prilagajal vašemu stopalu, pa se lahko poslužite tudi segrevanja celotnega čevlja v posebnih komorah, ki ga izvajajo v specializiranih trgovinah.
 
Trdota čevlja se meri v enoti Flex, kar poenostavljeno pomeni, kolikšno silo potrebujete, da upognete čevelj naprej. V turni smuki se trdote flexa gibljejo med 60 in 140.
Za začetnike se priporoča flex pod 80, za srednje dobre smučarje flex med 80 in 100, za zelo dobre pa flex med 100 in 140. Kar je trše, ne pride v poštev za turno smuko.
Za začetnice se  priporoča flex pod 60, za srednje dobre smučarke flex med 60 in 80 in za zelo dobre flex med 80 in 100 ali celo višje.
 
Vseeno pa moramo paziti, da čim boljše in bolj agresivne smuči imamo, tem trši čevelj zahtevajo, saj v nasprotnem primeru težko upravljamo s smučko.
 
Sistem PIN (luknjice spredaj na prstih in utorčki zadaj na peti) imajo tako rekoč vsi čevlji, ki jih boste kupili v športnih trgovinah. Pozorni pa bodite pri nakupih stare opreme preko spleta, saj še vedno obstajajo čevlji, ki jih nimajo, in le-ti potem ne gredo na vez sistema PIN.
 

Turnosmučarske vezi 

 
Danes se bomo pogovarjali samo še o sistemu PIN in samo še vprašanje časa je, kdaj bodo nanj prišli tudi tisti, ki ga trenutno ne uporabljajo. Sistem prehoda je podoben sistemu prehoda iz analogne v digitalno fotografijo. Analognost je preteklost, kot je v turni smuki preteklost vez s sredinskim okvirjem razen v freeride segmentu.
 
Mehanizem katerekoli turnosmučarske vezi deluje tako, da omogoča hojo navkreber, ko pa pridemo na vrh gore, pa funkcijo hoje spremenimo v funkcijo smučanja in se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo.
 
Popolni sistem PIN je vez, ki ima sistem PIN spredaj in zadaj. Sprednji del vezi je narejen tako, da ima dve stranski konici povezani s posebno vzmetjo, kamor stopimo s prsti čevlja, in ti dve konici se ob pritisku na vzmet usidrata v kovinski luknjici v čevlju. Na peti vezi pa sta dve vzporedni kovinski paličici, ki se ravno tako preko vzmeti usidrata v dva utora na čevlju. S tem sistemom in izgubo vmesnega okvirja so proizvajalci izdatno zmanjšali predvsem težo vezi, kar je ključnega pomena pri turni smuki.  Ledino na področju razvoja PIN sistema je orala družba Dynafit, v zadnjih letih pa ima vsak proizvajalec vezi že vrsto lastnih modelov na sistem PIN.
 
Hybridni sistem PIN je sistem, ki ima PIN sistem spredaj, zadaj pa klasični alpski način vpetja pete čevlja v vez. Glede varnostnih standardov je sicer eden izmed najboljših, a je težava v večji teži vezi in se ga uporablja bolj za freeride smučanje. Na tržišču pa tako vez izdelujeta družbi Marker in Fritschi.
 
Na koncu pa poznamo še turne vezi z okvirjem, kjer je prstni in petni del povezan, podobno kot pri vezi za alpsko smučanje. Glede na to, da se teža s tem dodatno poveča, za turno smučanje niso primerne, za freeride pa vsekakor, saj gravitacijo premagujemo s pomočjo žičniških naprav. Mogoče se lahko uporabi samo v kontekstu, da se nek mehkejši alpski čevelj, ki ni na sistem PIN in ima možnost preklopa na funkcijo hoje in smučanja, uporablja potem za turno smuko.
 
Vezi s sistemom PIN je res ogromno. Najbolj kvalitetni in prodajani modeli so znamke Dynafit, ATK, G3 in Marker.  Kaj namestiti na naše smuči, pa je ponovno odvisno od naših turnosmučarskih ambicij.
 
Za začetnike in slabše turne smučarje se priporoča lažje in manj robustne vezi srednjega cenovnega razreda.
Za dobre in zelo dobre turne smučarje, ki bodo imeli tudi bolj agresivne turne smuči, pa težje in bolj robustne vezi višjega cenovnega razreda.
 
Pri nakupu je potrebno paziti še na to, da je zavora vezi zadosti široka, da gre mimo smuči - kompatibilnost. Namreč vez, ki bo imela zavoro široko 90 mm, ne bo šla na smučko  širine 95 mm pod stopalom.  Druga stvar pa je nastavitev teže DIN, in sicer v primeru, da ste težji kot 90 kg, je potrebno kupiti vezi, ki omogočajo nastavitev teže DIN do 120 kg.

***
Gregor Kofler
Gorski vodnik z IFMGA licenco
Profesor športne vzgoje