Rekreativci in alkohol - bolj slabo kaže

»Kaj je v človeškem bitju, kar ga sili k pitju,« je bil sloviti izrek v zabavnem srbskem filmu, še iz jugo časov. Glavni junak je v svoji mori padel v ogromno čašo piva in v njej srečno plaval ... in tudi po svetu ni nič bolje.



Na splošno povsod narašča uživanje alkohola, osupljiv podatek je, da se med letoma 1999 in 2017 poraba alkohola v Združenih državah podvojila.

A to še ni vse iz novega sveta: v času pandemije med marcem in avgustom letos je prodaja alkohola v ZDA narasla za dobrih 23 odstotkov.

Da, pandemija je opravila svoje, povsod, še dolgo ne bo povsem jasno, koliko so ljudje popili alkohola, ko so morali delati od doma, niso pa niti mogli hoditi naokoli ...

Isto velja za rekreativne športnike, ki so stres, kot ga poraja življenje, premagovali tako s telesno vadbo kot uživanjem več alkohola, kar še zlasti velja za srednjo generacijo, v kateri je bržkone največ rekreativnih športnikov.

V Sloveniji prave rekreacije brez piva ali dveh po njej ni; in - kakorkoli že obračamo -, čeprav vemo, da to ni najbolje, se to še dolgo ne bo spremenilo. Navkljub pojavu radlerjev, brezalkoholnih radlerjev in znosnih brezalkoholnih piv.
Svoje seveda pripomorejo še zmotna prepričanja, da je alkohol za športnika dober. Sloviti trener Chris Carmichael je z njimi obračunal takole.
 

Alkohol je dober za boljši spanec

Kozarec vina ali nekaj piv lahko povzroči občutek, da se sprva počutimo zaspani, a na dolgi rok alkohol zmanjšuje kakovost spanja in moti pomembne faze spanja. Naš spanec postane manj trden, manj časa preživimo v globokem spanju, ki ga poznamo kot REM spanec in se pogosteje zbujamo. Vse to povečuje utrujenost za naslednji dan, kar nato prispeva k stresu, ki ga sestavljajo življenjski slog, služba in večerni kozarčki alkohola, ki so tako vabljivi.

Športniki bi morali upoštevati, da je optimizacija spanja najpomembnejša stvar za izboljšanje regeneracije in atletskih sposobnosti. Alkohol za spanje preprosto ni dober.
 

Pivo hidrira

No, ta je precej bosa, to vemo, ampak, ko ljubitelji piva po svetu iščejo izhod iz zanke, da bi ostali brez piva po treningu, takrat... v sili hudič še muhe žre.



Presnova etanola povzroča dehidracijo in vprašanje ali pivo hidra ali dehidra telo izhaja iz dejstva, da je v pivu veliko vode. Glede na količino alkohola je v pivu običajno 4 do 5 odstotkov alkohola, vino je navadno bogato z alkoholom 12 do 15 odstotkov, v žganih pijačah pa je alkohola še več …. Nekateri, vključno z novimi znamkami„ piva za dosežke, navajajo, da elektroliti in minerali v pivu blažijo dehidracijski učinek alkohola ali celo prinesejo koristi, ki prevladajo nad negativnimi vplivi alkohola.

Znanost? Ta na splošno poudarja, da nizka vsebnost alkohola - manj kot dva odstotka - zlasti z dodatkom natrija bistveno ne poslabša rehidracije. Pri višjih vsebnostih alkohola se ravnotežje poruši in s prevesi v negativen vpliv alkohola, ko govorimo o še neškodljivem (ne)ravnovesju v tekočini.

Kaj pa zdaj, stvari so resne, trening brez piva, ko ga končamo? K sreči je v industriji brezalkoholnega piva prišlo do revolucije. Brezalkoholno pivo je bilo včasih tako, da bi ga najbolje opisali takole: vzamemo najslabše pivo in odstranimo njegovo edino kakovost, alkohol. In to je bil najlepši opis ... Zdaj so pivovarji začeli izdelovati brezalkoholne izdelke za tiste, ki želijo uživati ​​v pivu, ki je dobrega okusa, tudi brez alkohola.

Samo mimogrede: pravijo, da je izdelati brezalkoholno pivo veliko težje in dražje kot pa užiti tistega, ki ga poznamo ljudje že tisočletja.
 

En kozarec na dan prežene bolezen stran

To je verjetno najbolj vztrajno utemeljevanje, s katerim se branijo športniki, ki nadaljujejo z uživanjem alkohola, z dokazovanjem, da lahko kozarček na dan ali podobno nizka do zmerna raven uživanja zmanjšajo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.
Raziskave na splošno dokazujejo, da obstaja krivulja, povezana s splošnim vplivom alkohola za tveganje za bolezni srca in ožilja, v obliki črke J. Ko se vnos alkohola povečuje od nič, je najprej zaznati zmanjšanje tveganja za srčnožilne bolezni (dno črke J), nato pa sledi znatno povečanje tveganja.

Športni trenerji in strokovnjaki menijo, da je športnikova dolgoročna zavezanost telesni pripravljenosti že sama po sebi prinesla zdravstvene koristi, povezane z zmanjšanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, vadba pa je tudi pozitivno vplivala na dolgoročni odziv športnikov na življenjski slog, kariero in stres, ki nastane v odnosih. Pravijo, da ne vedo, kako bi na z leti zgrajeno telesno pripravljenost lahko koristno vplivalo še dolgoletno uživanje manjših količin alkohola.

V pandemičnih časih je telesna vadba zagotovo velika stvar in njene koristi so neprimerljivo večje za zdravje kot pa uživanje alkohola.

Predvsem se mora vsak rekreativni športnik vprašati, zakaj tako rad spije kozarček ali dva in kako bo to videti, če se bodo zahtevni časi nadaljevali še nekaj let.