Pri jogi se nam poviša življenjska energija

Prvi verz po Patandžaliju pravi: »Čas je za jogo.« Ko smo že veliko doživeli, ko smo polni izkušenj in vtisov, ko so vzponi in padci že za nami in ne iščemo več impulzov od zunaj, je čas za jogo. Z jogijsko vadbo se hkrati bolje zavedamo sedanjega trenutka in odkrivamo svojo notranjost. Z redno jogijsko vadbo upočasnimo proces staranja. Joga poskrbi za gibčnost telesa, vitalnost, močne kosti, dober imunski sistem in zdravje.



Čustveno nam joga zagotavlja harmonijo, lažji vsakdanjik, občutek zadovoljstva in sreče. Pri jogi se nam poviša življenjska energija, zaradi česar se počutimo srečni in zadovoljni, prav tako pa se pri obeh sproščajo endorfini, hormoni sreče. Zaradi tega notranjega občutka sreče nekateri pravijo, da  je joga kot »naravna droga«. Če že gre za takšno odvisnost, ima ta vsaj zdravilne učinke.

Zdrav življenjski slog vključuje v prvi vrsti zdravo prehrano, redno gibanje in dober spanec. Vsaka sprememba na bolje šteje. Poleg zunanjih dejavnikov so pomembni tudi notranji. Misli, občutki, čustva, notranje podoživljanje in seveda okoliščine. Joga spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje posameznikovih čustev, uma in telesa. Vse te ravni so med seboj povezane. Če začnete na eni, bo to vplivalo tudi na preostale. Telesna vadba vpliva na um in nasprotno. Joga obstaja, že odkar je človek na zemlji. Prvi dokaz o obstoju joge je izpred tri tisoč let. Dokaz so glinene znamke s položajem meditacije, ki izhajajo iz časa Dravidijev.


V Indiji je bila joga v prejšnjem stoletju skoraj umirajoča panoga. V prvi vrsti je bila namenjena brahmanom, višji kasti. Jogijsko znanje je bilo dostopno samo moškim, zdaj pa jo na zahodu v glavnem prakticirajo ženske. V nekem smislu je zahod rešil jogo. Preden je joga prišla k nam, je moral vsakdo, ki je imel zanimanje za to, v Indijo. Zdaj živimo v času, ko nam ni treba nikamor. Znanje je tukaj in zdaj. Edino, kar potrebujemo, so volja, čas in disciplina.

Joga je del nas. Že v maternici smo v tako imenovanem joga položaju in imamo dlani v aadi mudri, to je, ko imamo palec v dlani in preostale štiri prste pokrčene. Kot dojenčki in otroci smo vsi spontano in nezavedno izvajali joga položaje. Vsak vtis, vsako čustvo in občutek ima vpliv na telo. Z jogo in meditacijo čistimo te vtise oziroma zapise. Otroci to naravno počnejo. Tudi dihanje je v prvih letih življenja globoko in sproščeno, pozneje pa postaja vse bolj ohlapno in nenaravno. Z vadbo joge se pravzaprav vračamo nazaj k samim sebi in vzpostavljamo stik z notranjim otrokom. Joga deluje osvobajajoče in nas hkrati poživi. Želim vam vse dobro in naj vam ta knjiga pomaga pri nadaljnjem učenju joge.

 

Dve vaji za srečo

 

Ashwa Sanchalanasana - Položaj konjenika

Smo v izpadnem koraku tako da je leva noga spredaj in desna zadaj. Vdihnemo in z izdihom odložimo desno koleno in nart na tla. Občutimo stabilnost in trdnost v tem položaju. Vdihnemo in se s trupom dvignemo navzgor ter odpremo prsni koš. Medenico potiskamo proti tlom. Roki sta usmerjeni proti tlom. Brada je vzporedno s tlemi. Ohranimo pokončno držo. Dihamo enakomerno skozi nos. Položaj zadržimo, dokler nam je udobno in vajo nato ponovimo tudi na drugo stran.

Pozitivni učinki: izboljša gibljivost kolkov, stabilnost nog in odpira srce.


 

Utthan Pristhasana - Kuščar

Stojimo v položaju strešice. Vdihnemo in ob izdihu stopimo z levo nogo naprej v izpadni korak. Desna noga ostaja iztegnjena in koleno je dvignjeno od tal. Levo roko približamo desni roki tako, da sta obe roki na notranji strani levega stopala. Ob izdihu se previdno in počasi spustimo na podlahti. Začutimo večje odpiranje kolka in pri tem ne izvajamo vaje na silo. Če nam je v položaju neudobno, lahko koleno desne noge položimo na tla. Koleno sprednje noge je v isti liniji kot peta. Dihamo skozi nos in začutimo razteg v stegenskih mišicah in kolkih. Iztegnemo roki in ob izdihu stopimo z levim stopalom nazaj v položaj strešice. Vajo ponovimo z drugo nogo.

Pozitivni učinki: prizemlji telo, odpira kolke in izboljša telesno in duševno ravnovesje.



***
Odlomek iz knjige "Joga za srečno in vitalno življenje" avtorice Maje Miklič, ki je napisala pet knjig o jogi.