Predstavili so trening inkluzivnega juda

V judo klubu Sokol je potekal odprti trening inkluzivnega juda. Judoisti so se na tem dogodku predstavili in pozvali k dobrodelni akciji »Vključeni v življenje«, s katero zbiramo denarna sredstva za njihove programe.
 
V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb kjer pozivajo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči cilje.

V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z'dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.
 

Inkluzivni judo

Pogovarjali smo se tudi z judoistom inkluzivnega juda Tonijem Peričem, ki nam je povedal naslednje:
 
»V judo klubu Sokol treniram že 7 let. Zelo dobro se počutim, in super mi je trenirati judo. Na treningu so mi najbolj všeč vaje za moč in kondicijo, še najbolj pa se veselim borb. Treniram dvakrat tedensko po uro in pol v skupini pa nas je 9. Za trening se pripravim že doma, pripravim si majico, kimono, ščitnike, copate in pas. Ko pridem v klub se preobujem v copate in se preoblečem v kimono. V copatih se odpravim do tatamija, kjer se sezujem in se postavim v vrsto. Na začetku treninga se najprej pozdravimo, nato začnemo z ogrevanjem. Po ogrevanju se naučimo kakšne nove tehnike ali ponovimo kakšno, ki jo že znamo. Potem sledijo vaje za moč in kondicijo. Na koncu treninga se raztegnemo, nadihamo, se umirimo in pozdravimo. Po tem se preoblečem in odpravim domov.

V judu sem se našel, počutim se zelo dobro. Na treningih se umirim, in grem domov dobre volje. Če na tekmovanjih osvojim še kakšno medaljo pa sem še bolj srečen. Pomembno mi je da vem kateri klub prestavljam, saj se kot član JKS tu dobro počutim, imam težave z vidom, zato mi dodatna pomoč na treningih vedno pride prav. Finančna sredstva bi porabil za tekmovanja, naprave za vadbo in pripomočke za ljudi podobne meni.«
 
Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.

Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.
 

Dobrodelnost za pomoč inkluzivnem judu

Gaston Descamps, trener judoistov inkluzivnega juda v JK Sokol Ljubljana nam je o treningih povedal tole:

»Trening ne glede na skupino, inkluzivno ali ne, pričnemo s pozdravom in ogrevanjem. Skozi celoten trening izvajamo vaje v parih. Hkrati se spodbuja pomoč med samimi člani skupine ( močnejši pomagajo šibkejšim...). S tem ko so judoisti pozorni drug na drugega, se opazujejo, si pomagajo in pazijo drug na drugega, tudi sami razvijajo svoje sposobnosti. Med tehničnim delom treninga izvajamo različne tehnike metov, padce, in končne prijeme, saj želimo da osvojimo čim več znanja, te osvojene tehnike tudi sproti ponavljamo. Z osvajanjem tehnik povečujejo svoje fizične in mentalno vzdržljivost. Vedno se v trening vključi tudi igra, lahko z ali brez pripomočkov, odvisno od igre. Na koncu vsakega treninga izvedemo različne tehnike sproščanja kot npr. dihalne vaje ali meditacijo.
 
Trenutno vodim 3 skupine inkluzivnega juda, vsaka skupina ima 5- 10 judoistov. Skupine se med seboj razlikujejo po sposobnostih in ciljih. V nekaterih skupinah se bolj osredotočamo na socializacijo, zabavo, gibanje in razvijanje motoričnih sposobnosti, v drugi pa imamo več borb ter se bolj posvečamo osvajanju novih tehnik. Skupine so zaradi trenutnih omejitev sestavljene samo iz inkluzivnih judoistov.
 
Judoist sem že od malih nog. V Franciji sem obiskoval športno fakulteto, magisterij pa sem opravil na Portugalskem. Že od nekdaj je bilo delo v inkluzija moja želja in specializacija, kot tudi pomoč ljudem s posebnimi potrebami. Pred nekaj več kot enim letom sem preko Erasmus programa prišel v Ljubljano na praktično usposabljanje. V Ljubljani sem se pridružil JK Sokol, v katerem sedaj pišem doktorat na temo inkluzivnega juda. Za trenerja inkluzivnega juda sem se izobrazil že v Franciji na športni fakulteti v Orleansu, svoje izobraževanje pa nadaljeval na Portugalskem na fakulteti v Coimbri.
 
Mislim, da jim je program všeč. Poleg rekreacije in napredovanja razvijajo tudi socialne veščine. Upam, da se bodo trenutne razmere s COVID kmalu umirile in se bomo lahko družili tudi z drugimi slovenskimi klubi, in organizirali različne tekmovalne in družabne dogodke.
 
Podpora Mercatorja bo pripomogla k posodobitvi športne opreme, širšemu programu treningov in udeležbi na več tekmovanjih. Cilj je srečanje s čim več ljudmi in širjenje inkluzije med ljudi, ne samo v vsakodnevnem življenju, ampak tudi v športu.«