Prednosti hoje v vodi ali kolesarski trening je postal hit

Kolesarji dirkači oziroma tekmovalci si tako kot ostali športniki poleti privoščijo nekajdnevni oddih. Najraje gredo nekam ob vodo seveda in to brez kolesa. Vsaj prvih nekaj dni. 

Kaj se dogaja v telesu, ko hodimo bosi?

Kolesarji niso dobri plavalci, ker se s kolesarstvom ukvarjajo od rane mladosti. Vemo, da kolesarski trening v povprečju traja dlje kot večina športnih treningov, zato največkrat ni časa za druge športe. Pozimi tečejo na smučeh in so nekateri izvrstni tekači, ali pa hodijo po hribih in zato poznajo vse lokalne vzpetine. Za ostale športe enostavno ni časa ali pa se jih bojijo zganjati zaradi strahu pred poškodbami.

Ne ve se točno kdo, nekateri trdijo, da so za ta trening izumili španski kolesarji, je prišel na idejo, da hodi v vodi. Ne po vodi, kar je nemogoče, ampak v vodi. Nekateri do vratu v vodi prehodijo tudi več kot deset kilometrov na dan. Iz vode pridejo kot bi prišli z Vuelte. Če je telo potopljeno v vodi do vratu, sklepi nosijo le deset odstotkov telesne teže in polovično telesno težo takrat, ko nam voda sega do pasu. Posledica tega je veliko manjša obremenitev sklepov. Zmanjšanje teže pa ni blagodejno le za sklepe, pomaga tudi vezem in hkrati dovoljuje več vaj za pridobivanje prožnosti. 

Gibanje v vodi je seveda, veliko težje kot gibanje na suhem, saj se gibajoče telo v vodi sooča s kar do 12-krat večjim uporom, kot je upor zraka. Zato za vsak gib porabimo precej več moči in energije kot na prostem. Pri izvajanju iste vaje v vodi si moramo prizadevati veliko bolj kot na suhem in bolj, ko rinemo skozi njo, težja in bolj učinkovita je vaja. Intenzivnost vaje lahko nadzorujemo tudi s hitrostjo gibanja in silo, s katero izvajamo vajo, ter s številom njenih ponovitev.

Ker pa upor vode deluje enakomerno v vseh smereh, so pri vadbi v vodi vse mišične skupine enakomerno obremenjene - v nasprotju z vadbo na suhem, kjer večina treningov z utežmi temelji na gravitaciji in je namenjenih le eni mišični skupini naenkrat, kar se lahko kaže v nezadostni moči in razgibanosti drugih mišičnih skupin. pomemben je tudi vzgon v vodi, ki naše gibanje in napore nekoliko ublaži in izravna, da se lažje gibljemo, se bolj sprostimo in manj zadihamo, kot bi se pri enakem početju na prostem.

Večkrat v hribe, manj bo skrbi

Prednosti hoje v vodi

Študija je pokazala, da hoja v vodi pospeši srčni utrip bolj kot hoja po kopnem, kar je lahko dobro za srce in pljuča. Druga študija je pokazala, da lahko hoja v vodi pomaga znižati krvni tlak, zlasti pri ljudeh, ki šele začnejo telovaditi. Na začetku hodite v vodi, ki je približno v višini vašega pasu. Osredotočite se na pravilno obliko, to pomeni, da je hrbet raven, ramena potegnjena nazaj, brada dvignjena in gledate naravnost. Med hojo poskušajte držati trup pokonci, ne da bi se preveč nagibali na katero koli stran. Ko se navadite na hojo v teh razmerah, se lahko počasi poglabljate in postopoma stopnjujete tempo. To je osnova.

Ker gre za nizkointenzivno vadbo, je hoja v vodi nežnejša za kosti in sklepe, zaradi česar je varna za ljudi z artritisom ali osteoporozo. Ker ne obremenjuje telesa, je hoja po morju lahko dobra vadba za nosečnice, okrevanje po poškodbah, starejše in vse tiste, ki se s takim treningom šele spoznavajo.