Osteosarkopenična debelost

Da je zgodba še bolj zapletena, znanstveniki ugotavljajo, da se v presnovne procese na ravni kosti in mišice vpletajo tudi presnovni procesi, ki jih proži debelost.

Zdravstveni scenarij je tako, kadar se združijo debelost, osteoporoza in sarkopenija, daleč najslabši. Stanje si je zaslužilo že svoje ime, imenuje se »osteosarkopenična debelost«.

Z bolnikom, ki ima to diagnozo, je treba ravnati v rokavicah. Zapleti vseh oblik zdravljenja so resni, zato bolnik potrebuje pred kakršnim koli terapevtskim ukrepom presnovno diagnozo in ustrezno podporno terapijo, predvsem prehransko in gibalno. Ta spoznanja tudi nakazujejo, da je uporabi indeksa telesne mase pri bolnikih precej odklenkalo. Poznati je treba sestavo telesne mase, številka, ki označuje skupno maso, pove namreč (pre)malo. Vsaj z zdravstvenega stališča. Medicinske terapije niso nekaj, kar bi nakupovali v trgovini z oblačili!
 

Osteoporoza in sarkopenija sta dragi

Če nas ne prepričajo podatki iz presnovnih raziskav, nas bodo prepričale številke o bolezenski škodi osteoporoze in sarkopenije. Za debelost jih že poznamo in veliko zapletov debelosti je tudi na račun slabe zaloge funkcionalne mase in ne le pretirane količine maščevja.

Finančni minus zdravstvene blagajne zaradi zlomov krhkih kosti je bil v 27 državah EU okoli 35 milijard evrov. Tudi negativni saldo sarkopenije ne zaostaja, je le nekoliko slabše določen, ker še vedno nimamo dobre poenotene opredelitve tega stanja. V ZDA so že leta 2000 ocenili zdravstvene stroške, povezane s sarkopenijo, na približno 18,5 milijarde dolarjev. Danes, dobrih 20 let pozneje, ko je epidemija »osteosarkopenične debelosti« na pohodu, so zdravstveni stroški zaradi težav in bolezenskih posledic, ki so povezane s tem stanjem, verjetno nepredstavljivo veliki. Zato so potrebni hitri in usklajeni ukrepi.

Zdravstvena ekonomija

Poti zdravstvene ekonomije so nam praktikom nemalokrat, milo rečeno, čudne. Zanikanje sodobnih pristopov reševanja zdravstvenih problemov, zato ker so jih prinesla spoznanja moderne dobe, nemalokrat tudi terapevstki nihilizem in iskanje »poceni« in pavšalnih ukrepov so najdražji. Ta miselnost pa se ne pojavlja le v zdravstvu, ampak močno najeda številna področja našega življenja. Dobro jo ponazarja izjava športnega delavca, ki si je pri reševanju rezultatskih težav v športni panogi zaželel, da bi jih reševali tako, da bi vadili kakor včasih ...

To, da je danes drug čas in da so znane mnoge in bolj učinkovite rešitve vadbenih težav, ga je pravzaprav spravljalo v stisko. Ja, premakniti nastavitev glave in biti odprt za nove rešitve ni lahko, ne za posameznika in ne za družbo. Zahteva sodobna znanja in aktiven pristop pri njihovi uporabi. »Delati po starem« zagotavlja predvsem neuspeh v času, ko sodobni načini ponujajo učinkovitejše rešitve. Neuspeh pa je drag. Povsod!