Obsedenost s štetjem kalorij

Danes je težko biti neozaveščen o »problematiki kalorij«. Je obsedenost s primerno številko vnosa kalorij dejansko koristna za naše zdravje? 

Osnovna logika za štetjem kalorij je enačba, s katero se strinjajo strokovnjaki: če želimo shujšati, moramo zaužiti manj kalorij, kot jih pokurimo. A na drugi strani prehranski strokovnjaki redno opozarjajo tudi na raznoliko, kvalitetno prehrano glede na potrebe našega telesa, skrb za to pa ne obsega zgolj števila kalorij, ki jih dnevno preračunavamo.

1. Štetje kalorij je dobro

Lauren Popeck, registrirana prehranska strokovnjakinja, Orlando Health

Štetje kalorij nas organizira, osebno beleženje pa je za nekatere ljudi nujno potrebno, da lahko sledijo z zdravjem povezanim ciljem, pravi Popeckova. Razlaga, da ljudje običajno zelo hitro dosežejo uspeh (torej želeno spremembo), ko začnejo šteti kalorije, kar je odličen način, da se začnejo bolj zavedati svojih navad in se zavzamejo za vedenjske spremembe.

Čeprav kalorije niso celotna slika nutricionistike in izgube teže, je za nekatere to pač enostavneje kot dejansko razumevanje kompleksnih učinkov hrane za naše telo. Pri hujšanju je štetje kalorij še posebej priporočljivo, saj nam pomaga ugotoviti, ali jemo preveč ali premalo. Presenečeni ste lahko nad tem, koliko kalorij zaužijete tudi ko sledite zdravi dieti, razlaga Popeckova.

Nadalje, veliko ljudi uživa hrano zaradi drugačnih razlogov od lakote – zaradi stresa, jeze, udobja, dolgčasa ali žalosti, tega pa se morda sploh ne zavedajo. V takšnih primerih nam štetje kalorij pomaga, da prevzamemo nadzor nad emocionalnim prenajedanjem in poiščemo ustrezne rešitve za vedenjske spremembe.

Lauren Popeck v prid takšni praksi pravi še, da se tako naučimo prepoznavati visokokalorične izdelke s sicer nizko vsebnostjo hranilnih snovi in jih zamenjati z bolj zdravimi opcijami. Predlaga, da za kvalitetno štetje kalorij sledimo naslednjim smernicam:

- Postavimo si realne cilje. Ne potrebujemo takoj totalnega preobrata, glavno je, da vzpostavimo spremembo.
- Izberimo enostaven način sledenja zaužitim kalorijam. Naložimo si aplikacijo kot je MyFitnessPal ali uporabimo spletno stran kot je SuperTracker. Berimo označbe na izdelkih, bodimo pozorni na to, kakšno porcijo zaužijemo in kako je hrana pripravljena (vse to vpliva na število kalorij).
- Ne zanašajmo se preveč. Zavedati se je treba, da je štetje kalorij konec dneva samo del večjega načrta, ki nas vodi k dolgoročnemu uspehu.
- Izberimo zdravo hrano. Tip hrane, ki jo zaužijemo, ima ogromen vpliv na instinkte, možgane in hormone, vse našteto pa pomaga pri kontroli vnosa hrane in posledični izgubi odvečne telesne teže. Prehrana mora biti uravnotežena, bogata s sadjem, zelenjavo, žitaricami, beljakovinami in zdravimi maščobami.

2. Štetje kalorij ni priporočljivo

Lisa Moskovitz, registrirana prehranska strokovnjakinja, ustanoviteljica New York Nutrition Group

»Šteje kalorij je lahko popolna izguba časa,« pa pravi druga strokovnjakinja Lisa Moskovitz. Opozarja, da je po eni strani sicer koristno razumeti obseg kalorij, ki jih naše telo dnevno potrebuje za opravila in z njimi energijske izdatke, prav tako pa število kalorij, ki jih vsebujejo živila, a kljub temu praktično nemogoče prešteti prav vsako kalorijo, ki gre v naša usta. Še posebej zaradi dejstva, da proizvajalci na živilskih označbah ne morejo zagotoviti stoodstotno natančnih informacij.

Štetje kalorij je lahko tečno, utrujajoče in lahko celo moti našo prirojeno sposobnost razumevanja občutkov lakote in sitosti. Lahko vodi celo v to, da telesu popolnoma nehamo zaupati in se zanašamo zgolj na sistem preštevanja za krotitev telesne teže. To je nevarno za vse z določenimi osebnimi karakteristikami in/ali težavami mentalnega zdravja  in lahko vodi v prehranske motnje. K temu lahko dodamo še, da se ob golem preštevanju kalorij izgubi užitek ob hrani, saj ta postane le sredstvo za nadzorovanje. Prehranjevanje pa vseeno ne sme biti nekaj, česar se lotevamo z muko in nenehnim občutkom po odrekanju. Prehranjevanje je obvezen del življenjskega sloga in mora biti prijetno.

Če se kljub temu odločimo za štetje kalorij, Moskovitzova predlaga, da ste ob tem pozorni, predvsem na težavo, da to lahko postane obsesija. Štetje kalorij ne sme biti edini vir našega razumevanja, kako hrana deluje. Po njenem mnenju najboljši pristop k prehranjevanju bolj intuitivno,  uravnoteženo  prehranjevanje, ki temelji na poslušanju in zaupanju lastnemu telesu. Vključuje ravnovesje ogljikovih hidratov, beljakovin in zdravih maščob v večini obrokov in dopušča občasne »pregrehe«, posebnosti.

Moskovitzova daje naslednje nasvete:

- Raje preverjajte živila. To pomeni, da jeste raznoliko (se še spomnite osnovne piramide zdrave prehrane?) in beležite, koliko porcij določenega živila na dan zaužijete. Na ta način boste najlažje zagotovili, da telo dobi vse, kar potrebuje, in se izognili hrani brez hranilne vrednosti.

- Jejte vsake štiri ali pet ur. Če jeste prehitro po zaužitju obroka, to verjetno pomeni, da ne jeste zaradi dejanske lakote. Na drugi strani pa predolgo čakanje na naslednji obrok vodi v prenajedanja ali pa izbiro nezdrave hrane.

- Poslušajte svoje telo. Takoj ko se počutite nekoliko utrujene, drhtite ali imate težave s koncentracijo (a ste dobro hidrirani) pomeni, da je čas, da nekaj pojeste. Takoj ko se nehate fokusirati na hrano pred seboj, ste zadovoljeni, a ne preveč »polni«, hrano umaknite. S temi tehnikami se boste naučili jesti kot veleva telo in njegove potrebe. 

- Merite se enkrat tedensko. Če teža raste, ste načeloma jedli več od svojih bioloških potreb. To je indikacija, da morate zmanjšati porcije. Razmislite, kje ste se ušteli.
- Ključno je razumevanje porcij. Naučite se prepoznati, koliko določenega živila gre v vašo pest, skodelico ipd. Držite se teh meritev, da ne boste jedli preveč.