Ni reklama za krokse niti antireklama

Nekoč sem se srečal s prijateljem, ki je zastopnik za lepe športne stvari, bilo je dolgo nazaj. Ko je videl, da imam pod nobel ogromnimi bermudami, ki sem jih kupil pri njem, obute neke olivno zelene krokse, mi je dejal, da moški, ki kaj dajo nase, tega ne nosijo.



Ker sem v življenju vedno užival, če sem dal kaj lepega nase, sem bil malo užaljen in malo radoveden, zakaj tako misli.
»Nimam ti kaj reči,« je dejal. Ostala sva prijatelja. A o tem se nisva nikoli več pogovarjala.

Tudi, ko so vsi nosili tevo in podobno nadpodplatno okrasje,sem sam ostajal v kroksih. V svojem prostem času, seveda. V kroksih sedem v avto in iz njih skočim v kolesarske čevlje. Ko sem še lahko tekel, v tekaške copate. Ko grem v telovadnico, v moje škorenjčke, ki so neskončno hecni, če jih nadene šestdesetletni »mohamedali« še bolj kot so kroksi. Pozimi sem šel s kroksi na smučanje ali na smučarski tek.

Zakaj še vedno nosim svinjsko grda kosa gume, ki sta tudi svinjsko umazana? Ker so kroksi najudobnejša svinjarija na svetu, ne pa, ker je grdo novo lepo, celo po Vogue. Tam so res počeni ...

V njih sem premalal par stanovanj in opravil kar nekaj samopreselitev. Moja morska počivanja so bila v njih. V prastari »kuči putujuči« jim imam kot copate, a v njih potem hodim po kempu, na plažo, in vedno v bife, in v počitniški kamionček. Vmes sem se res trudil s tevo, ki je mega, a me je vedno ožulila, drugih ni, jaz imam nesrečno suho nogo, kjer se špehu reče kost. Samo njihov oranžni tekaški model me ni ožulil, ta je nepozaben.

Otroci so mi kupili modne šlape. Tri črtice. Kadar sem zavem besede Adidas se vedno spomnim, kako je Ivo Čarman menda veslačem za olimpijske naredil izboljšane adidas drese s štirimi črtami. In se potem reševal, da so tri črtice v resnici presledki med njimi ... V teh kao trendi šlapah hodim po stanovanju, na dopustu si v njih namreč polomim nohte na nogah in zvijam gležnje in sem na poti iz bifeja jako nesiguren.

Vrh vsega jih take šlape nosi moj rezervni sin in to na nogavice in košarkarski dres in tisto turbo kapo z ravnim šiltom. V primerjavi s tem so kroksi nakit.

Zadnjič sem si vzel par dni samosamote v Istri, in ker mi je zmanjkalo kalorij, sem se peš odpravil v par kilometrov oddaljeno trgovino. Šel sem mimo ljubkega bifeja ob morju in po modi oblečeni mladi Istrani so me gledali kot čapca. Ne samo, da je grdo, kar nosim, še svinjsko je, barva ne gre ven, se je kar poročila s tisto obupno gumo. Prodajalka v Plodinah me je spustila v trgovino brez maske, mislil sem, da me bo zadržala zaradi kroksov. Kot bi bilo koronaksi.

Jaz pa se v njih super počutim. Prsti dihajo, ker ne hodim k pedikerki, me to pomirja. Žuljev nimam. Jeseni in pozimi po Isti hodim kot kmet v debelih volnenih nogavicah. Morda bi bilo bolje, če bi jih nadel čez krokse, lepe so, domače delo.
A nisem sam. To sem prebral pri spletnem Outside, kjer so fejst ljudje. Tam so zapisali, kdo jih nosi, potem sem pa kar nadaljeval, kako je z mano.



Nosi jih Austin Richard Post, bolj znan pod umetniškim imenom Post Malone, ameriški glasbenik, pevec, producent in igralec, znan po svojem introspektivnem pisanju skladb in vokalnem slogu, saj je rimal številne sloge, vključno z countryjem, grungeom, hip hopom in R&B-jem. Ariana Grande je prejela nagrado za najboljšo izvajalko leta na prireditvi American Music Awards 2013, nagrado za preboj leta Music Business Association, najboljši pop video na MTV Video Music Awards 2014, najboljšo pesem in najboljšo žensko izvajalko MTV European Music Awards 2014, bila pa je tudi nominirana za dva grammyja v kategorijah Najboljši pop vokalni album ter Najboljša pop duo/skupinska izvedba.

Čeprav leta 2017 ni posnela novega albuma je postalo Billboardov ženski izvajalec leta. Kar pomeni izvajalka. Gospodična Grande je sicer ambasadorka blagovne znamke Reebok. Sicer pa jo najdete v kroksih, na Instagramu. Christopher John Kane je sloviti škotski modni oblikovalec, ki dela v Londonu, in je zadevo, o kateri pišemo, vključil v svojo modno kolekcijo.

Balenciaga je prestižna luksuzna modna hiša in je to nagravžno gumo leta 2018 popeljala na Pariški teden mode. Leto kasneje je bila guma na 13. mestu najpopularnejših modnih znamk med ameriškimi najstnicami. Vogue je padel na glavo je nagražnost imenoval spomladanski čevelj letošnje pomladi. Ni čudno, da je potem prišla korona...

Leta 2015 je imela igralka Hellen Mirren obut par z angleško zastavo, ko jo je v svojem pogovornem šovu gostil Jimmy Fallon. Priznala je, da jih pere v pomivalnem ali pralnem stroju, vsekakor pa v enem ali drugem. V njih so opazili Rihanno, res da v Diorjevi verziji. Obuvalo ni nič manj grdo kot ob svojem nastanku, pa je kljub vsemu bolj trendovsko kot kdajkoli in prodaja samo raste.
 

Sem Primož iz Ljubljane, imam 60 let in imam že ene dvajset let iste krokse. »Hello, Primož!«.

Imam zelen par, z pradavnine, ki je okrašen z barvami, ko sem nekoč neprištevno sprejal staro pohištvo. Med vsemi svojimi stvarmi - če izzvzamem nekatere spomine – so kroksi najgrša stvar, kar jih premorem. Za razliko od spominov se jih ne želim znebiti.

Rekel sem, da jih bom nosil, dokler ne razpadejo. Zdaj se mi zdi, da bom razpadel pred njimi. Milo se mi je storilo, ko sem me pospravljanjem kuče putujuče nekje za sedeži in za vuferjem, ki se je kregal z Mickom Jaggerjem, kdo bolje poje, Keith Richards ali on, našel kroksek svoje vnukinje.
»This place is empty, oh so empty
It's empty without you.«



Prevedite si kot sem jaz crocks v kroks. To je edini lep kroksek, kar se jih videl, dolg ene pet do šest centimetrov.

Danes popoldne grem, če me ne bo preveč bolelo zapestje, na bicikel. V klet se bom spustil v šlapah in sanjal krokse, ki jih bom obul čez par dni, če mi uspe pobegniti ob morje Adrijansko. Včasih je bilo Slovansko, zdaj je od Hrvatov. Oni ne nosijo kroksov. Imajo šlif. To je za nas Alpske Hrvate, iz hribov nad Dubrovnikom.

Hodil bom po kempu in bifejih in v njih šraufal kolo, zvečer pa se bo natakar v moji gostilni delal, da ne vidi, v čem sem obut.
Tale zgodba o kroksih ni ne naročena, ne plačana, kroksev ne oglašujemo in ne priporočamo, čeprav so pri Outside pisali, da je to, najgrše kar med grdim je, postalo modno, in da se o tem menijo kot o najboljšem obuvalu za prosti čas.

Če bi ne bil obut bi rekel, da je ta bosa. Tudi če zadaj dvigneš tisto čoravo streme, za katerega par let sploh nisem vedel, da se premika in ga imaš lahko za utrditev pete, v kroksih ne greš na sprehod po neravnem terenu. Lah jih imaš na nahrbtniku za v hribe, da si pod večer v koči na svojem.

To je obutev za gnoj kidat in radič flancat in za pultom stat, če na veselicah točiš pivo. Lahko pa je tudi vzglavnik na plaži ali zatič za vrata. Lahko je kolesarki čevelj za 50 km mtb Istre. Lahko jih, krokse, pozabiš na strehi, in se pri Križankah spomniš, da so tam. Avtobusi stojijo za tabo, ko ustaviš avto sredi klančka nad Zoisovo piramido in iščeš svoj odurni par. Vsi vidijo, da nisi le nemaren, pač pa tudi prismojen.

Da si poškodba, kot je dejal moj prijatelj za eno upokojeno športnico, ki se mi zdi edina bolj nebogljena kot moj par kroksov. Njen glas je bolj obupen kot izgled mojih kroksov. Pa tudi v značaju jo moji kroksi pošteno prekašajo.
Ne da bi jo sovražil ali kaj slabega želel, samo povem. Zaradi mojih kroksov, da bodo videli, da ni vse tako brezizhodno, kot je morda videti.

Ali v petek popoldne na kolesarskem ali pohodnem urbanem treningu. Za na volitve so pa ok, pa čim prej naj bodo. Čeprav se brez muje ta čevelj obuje, pa vseeno napiš'te! Če rabite vzpodbudo, lahko rečemo, da bo to nagradna igra brez nagrade.

Lahko pa uporabite slogan Grd kot kroks. Ali onega še hujšega, Lep kot kroks.