Na Franjo s specialko, ne pa gorcem

Bliža se, bliža se, kolesarski dogodek leta. Gremo na Franjo, s kolesom seveda, ne, z avtom do Mesta Nakupov in potem, in potem kolo iz avta, z avta in na startno črto.

Fotoreportaža z Gira v Sloveniji

»Vzamem kolo iz avta in ga sestavim. Lokalci in turisti me opazujejo iz kavarne na drugi strani parkirišča. Ne-dirkači. Praznina njihovih življenj me šokira«. (Tim Krabbe, The Rider)

Kolo je instrument, ki ga potrebujemo, da bomo prekolesarili Franjo. Prekolesarili? Ne. Prevozili? Da. Predirkali? Da. Da bi bil naš trud najmanjši in učinek, torej hitrost največja, moramo imeti primerno kolo. Vse, kar ni specialka, ni za na Franjo.

Trekingi so stalnica na startu, vendar, to niso kolesa, ki bi sodila v časovno omejitev Franje. Trekingi so za potovanja in pohajkovanja, trekingi so za kolesarjenje, kjer ura ni gospodar, prej je koledar tisti, ki veleva kdaj nazaj.

Torej specialka. Na Franjo z gorskim kolesom? Ne. Res ne.

Nikakor ne z gorskim kolesom, ker tudi na ljubljanskem tekaškem maratonu, verjetno, ne tečete v gojzarjih, kajne? Torej specialka. Da, samo specialka. Ampak, tehnično brezhibna.

Zadnjič, ko sem stal na startni črti, sem nehote opazil specialkarja pred sabo, ki mu je desna zadnja zavorna gumica bolj zavirala plašč kot pa obročnik. Opozoril sem ga, samo z roko je zamahnil, češ, da ima tako že od nekdaj. Prikimal sem mu in ga na spustu v Idrijo videl za cesto, kako čaka na pomoč, kajti tak kolesar niti ne zna sam zamenjati zračnice. Kakšen kolesar? Ja, tak, ki mu je vseeno, ali ne opazi, da mu gumica bremza plašč in ne obročnika.

Franja se bliža, kakšna bo taktika?

Specialka mora biti brezhibna. Kaj to pomeni?

To pomeni, da obročnika ne drsata ob zavorni gumici, enako s kolutnima zavorama, da je vse privijačeno, kar se privijačiti, da je v zračnicah ravno dovolj zraka, ne preveč in ne premalo, da so zavore delujoče, brezhibno delujoče, da imate s sabo rezervno zračnico, montirki in mini tlačilko, da imate dva bidona polna tekočine, brezalkoholne, da prestave delujejo brezhibno, da je veriga in vse kar mora biti, očiščeno in podmazano, da so pregledani vsi ležaji in so »zategnjeni« kot morajo biti, za Franjo si privoščite nova plašča in nov trak na balanci, spodobi se, tudi novi zračnici vtaknite, specialko zloščite do visokega sijaja, ko jo boste vpeli v nosilec na strehi avta, pazite, da vas trema ne premaga in pozabite dovolj zategniti ključavnico, če boste kolo spravili v avto, bodite pozorni na menjalnika, ki ne smeta biti v stiku s prtljažnim prostorom, nič ne sme pritiskati nanju, prav nič, niti čelada, nič!

Bodite pozorni kako kolo snamete s strehe ali ga vzamete iz notranjost avta, trema je hudič. Preverite tlak v zračnicah, dopumpajte, če je potrebno, zagotovo je potrebno, zagotovo je potrebno, ne pozabite zapreti ventilček, potem, ko boste dopumpali.

S pomočjo palca in sredinca frcnite nekajkrat po gumi, in če doni v zvoku zmage, potem je v njej dovolj zraka. Zapeljite se sto metrov po parkirišču in preverite prestave. Če ne delujejo dobro, pokličite prvo pomoč, servis, ki je na voljo. Preverite, če ste dovolj trdno zapeli oba obročnika. Če se maje sedež ali balanca. Če je vse ok, se prekrižajte in se odpravite na start. No, kaj imeti s sabo in kaj obleči v raznih vremenskih razmerah pa v nadaljevanju …