Mit o nujnih 10.000 korakih na dan

Renaud Vigourt, francoski vizualni umetnik in ilustrator, je rekel, da ni čarobnega števila korakov, ki bi lahko zagotovili zdravje vašega srca.
Njegovo izjavo bi lahko povezali z mitom o 10.000 korakih, ki naj bi jih človek vsak dan naredil, če hoče biti zdrav.

10.000 korakov je urbani rekreacijski mit, da ne rečemo – izmišljotina. Izredno zanimivo bi bilo videti, koliko ljudi ji je v zadnjih desetletjih nasedlo, pa tudi, koliko jih je nehalo hoditi, ker so pač obupali. 10.000 korakov je namreč veliko!
 

Leto 1965 in ples domišljije

Zdravnica in predavateljica I-Min Lee je epidemiologinja, zaposlena na Harvard University School of Public Health. Pred nekaj leti so na njenem delovnem mestu organizirali posebno tekmovanje, vsi so dobili sledilce korakov, nato so sestavili ekipe in začeli tekmovati, da bi čez dan nabrali čim več navadnih korakov.

Mnogi izmed udeležencev so se zmedli, ko so ugotovili, da ne dosegajo, kot se je pokazalo, zajetnih 10.000 korakov – to je številka, ki jo veliko aplikacij za fitnes in velnes promovirajo kot standard dobrega, pravzaprav optimalnega zdravja.
Torej, ki velja kot aksiom za zdravje!



V rekreaciji je precej mitov, v Sloveniji v zadnjih letih žal tudi precej šarlatanov, ki te mite izkoriščajo, največkrat na spletu, kjer prodajajo vadbene bučke, zabeljene z vadbenimi dodatki, ki jih je nujno treba zaužiti. Pa pustimo to nesrečno zgodbo pri miru, še dolgo se bomo lahko ukvarjali z njo, in se vrnimo k tisti, s katero smo začeli.

​I-Min Lee že dolgo preučuje vlogo, ki jo ima telesna aktivnost pri preprečevanju bolezni in ves čas se je spraševala, od kod je prišlo to neverjetno število? 10.000 korakov …



Pobrskala je po zgodovini in pokazalo se je, da je leta 1965 japonsko podjetje Yamasa Clock izdelalo števec korakov, pedometer za osebno uporabo, imenovan Manpo-kei. Kar v japonščini pomeni 10.000 korakov. Zgodba postane še bolj zanimiva, če pogledamo, kakšen je japonski znak za številko 10.000. Znak je skoraj podoben človeku, ki hodi ali teče, in verjetno je to vzrok, da je izdelovalec števca korakov pristal pri tem imenu – in številki.

Marketinško je bila poteza – o tem se verjetno strinjamo – sijajna: zelo lahko si je bilo zapomniti ime izdelka, še posebej, če uporabimo malo domišljije in se nam zdi, da ga spremlja podoba osebe, ki hodi. Marsikdaj vidimo, kar si želimo, ne pa, kar je res ...

​Kako potekajo zadeve o oglaševanju športnih pripomočkov in potrebščin, vemo, a to je še ena od zgodb, ki jo bomo pustili pri miru, ker tokrat iščemo drugačne resnice. Preprosto dejstvo je, da japonska zgodba, ki je postala mit, ni temeljila na znanstvenih dokazih, pač pa na domišljiji. Le-ta nam dela življenje zanimivejše, le z resnico in dejstvi žal ni vedno v sorodu. 4400 ni 10.000, je pa bolje!

A precej bolj skrb vzbujajoče je, da je še danes le malo raziskav, ki bi znanstveno preučevale povezavo med narejenimi koraki in njihovim vplivom na splošno zdravje. Po tekmovanju v štetju korakov na delovnem mestu se je harvardska profesorica odločila za lastno raziskovanje. Ugotovila je, da je pri starejših ženskah že polovica števila magičnih japonskih korakov – 4400 – zmanjšala tveganje za smrt za 41 odstotkov in da se koristnost korakanja za zdravje konča pri približno 7500 korakih. Kakšna sta japonska znaka za 4400 ali 7500 korakov, ne vemo, bržkone pa nista taka, da bi človek dejal, da je to znak za številko, ki teče.



Z malo plemenite nagajivosti bi lahko dejali, da bi morali Japonci, če se bodo šli podobne igrice kot leta 1965, znaka narisati na novo, vsaj če naj bosta tako športna, kot je tisti za 10.000 korakov ...
Zadeve seveda še niso dovolj raziskane in profesorica I-Min Lee pravi, da jo čaka še veliko raziskav o za zdravju potrebnem številu korakov z različnimi starostnimi skupinami – vendar pa lahko že zdaj z gotovostjo trdi, da 10.000 korakov ni magična številka. Vsaj kar se zdravja tiče.
 

Resnica nas spravi v boljšo voljo

»Narediti 10.000 korakov na dan lahko zveni zastrašujoče. Zdaj vemo, da je celo skromen porast korakov vpliva na bistveno nižjo smrtnost pri starejših ženskah,« je dejala.
Ob tem kot znanstvenica opozarja, da seveda nobena posamezna študija sama po sebi še ni aksiom. »Toda naše delo še naprej potrjuje pomen telesne dejavnosti.«

​In upa, da bodo njene ugotovitve spravile v dobro voljo posameznike, katerim se je 10.000 korakov na dan zdela nedosegljiva številka in so zato obupavali, ker je niso dosegli.
Domišljija, kot je opisana, torej še za navadno hojo ni dobra. Sicer ni virus, laž pa zagotovo.