Koprska občina prenovila 80 plezalnih smeri

Koprska občina je v okviru projekta Oživimo podeželje pred kratkim prenovila 80 plezalnih smeri na območju Ospa, Črnega Kala in Mišje peči. Kraški rob je namreč priljubljena rekreacijska točka za domače in tuje obiskovalce, v prizadevanjih za večjo varnost in izboljšanje plezalne izkušnje pa bo občina obnavljanje nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Če začnemo teči na pragu štiridesetih

Mestna občina Koper je letos pristopila k projektu LAS Istre - Oživimo podeželje, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. V sklopu projekta, v katerem sodelujejo še občini Ankaran in Izola ter Kolesarska mreža Obala - Društvo za kolesarsko zagovorništvo, so na območju Kraškega roba že očistili in obnovili pet pohodnih tematskih poti, na območju Ospa, Črnega Kala in Mišje pa so zdaj dodatno obnovili 80 plezalnih smeri, so sporočili z mestne občine.

Kraški rob, ki se lahko pohvali s številnimi plezališči različnih težavnosti, je v zadnjih desetletjih priljubljen cilj za vse, ki iščejo plezalne izzive. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev je plezanje na tem območju možno ob vseh letnih časih. Strme prisojne pečine so prav pozimi najbolj obiskane, kar ugodno deluje na podaljšanje turistične sezone. Naravna plezališča nenazadnje sooblikujejo turistično ponudbo lokalne skupnosti, ponekod so celo njen osrednji del, so poudarili na koprski občini

Projekt se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu, ko bo koprska občina med drugim obnovila dodatnih pet pohodnih poti in 70 plezalnih smeri. Ob tem bo izpeljala več promocijskih aktivnosti, s katerimi želi javnosti približati različne oblike rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, poskrbela pa bo tudi za ponatis zemljevida kolesarskih poti na Kraškem robu. Projekt se bo zaključil januarja 2023.

Kaj je najslabše jesti ali piti pred treningom

V okviru projekta bo občina pripravila predlog sistema trajnostnega upravljanja širšega območja Kraškega roba, medtem ko bodo občine partnerice izpeljale številne druge aktivnosti. Vrednost projekta znaša slabih 215.000 evrov, od tega bo več kot 145.000 evrov prispeval evropski kmetijski sklad.