Kako izberemo pravilno dolžino smuči in palic za smučarski tek

Temelj vseh možnih načinov gibanja na pohodnih in tekaških smučeh je tradicionalna klasična tehnika. Je povsem naraven način gibanja, pri katerem v vzporedni postavitvi smuči poskušamo lahkotno zdrseti po sprednji smučki. Odriv z obema tipoma smuči (smuči s posebno oblogo za oprijem in smuči za mazanje z oprijemalnimi mažami) nam omogoča eleganten prenos teže telesa s smučke na smučko. Pri tem se ploskovni lok smučke izravnava in oprijemalne maže oz. »ribje luske« in druge oprijemalne obloge se sprimejo s snegom, kar nam omogoča odriv. Ni pa vseeno, kakšna je togost ploskovnega loka smuči glede na našo telesno težo.

Pri pretogem loku smuči se pojavljajo težave z zdrsavanjem smuči nazaj pri odrivu, če pa so premehke, potem narebreni del oz. maža za oprijem zavirata naše drsenje. Glede togosti loka poskušamo smuči izbrati kar optimalno. Upoštevamo proizvajalčeva navodila, če je na smučeh trdota ploskovnega loka označena. To so predvsem kakovostnejši modeli in so označeni z dvema ali tremi stopnjami (npr. mehke, srednje, trde).

Nekateri proizvajalci označujejo smuči s podatki o kilogramih (smuči so namenjene tekaču, ki tehta od x do y kg). Tekmovalci in bolj zahtevni tekači posvečajo še dodatno pozornost ustrezni togosti pri klasični tehniki teka. Nekoliko mehkejše smuči se uporabljajo takrat, ko za oprijemalno mažo izberemo voske za oprijem, nekoliko trše pa pri izboru klistrov. V specializiranih trgovinah s smučarsko tekaško opremo nam s posebnimi merilniki lahko zelo natančno določijo ustrezno togost ploskovnega loka smuči glede na našo telesno težo.
 

Tekaške smuči

Smuči za drsalno tehniko so krajše v primerjavi s smučmi za klasiko. Imajo manj izrazito krivino in so označene z oznako Skating (drsalna tehnika). Na trgu se pojavljajo tudi tako imenovane kombi smuči, namenjene za obe tehniki in manj zahtevne udeležence.

Ustrezno dolžino tekaških smuči izberemo glede na našo telesno višino, lahko pa tudi glede na telesno težo. Za sprehajanje in klasični način teka uporabljamo smuči, ki so 15 do 20 centimetrov daljše od naše telesne višine, medtem ko za drsalno tehniko uporabljamo smuči, ki so od telesne višine daljše pet do 10 centimetrov. Nekoliko bolj zanesljiv način, predvsem za zahtevnejše tekače, je izbor glede na telesno težo, ki nam hkrati pomaga izbrati tudi primerno togost ploskovnega loka. Če izbiramo smuči glede na telesno višino, lahko uporabimo tudi izračun na podlagi faktorja za klasično in drsalno tehniko.
Za izbor primerne dolžine glede na telesno težo zahtevajte proizvajalčev katalog, v katerem so za vsak razred smuči navedene tabele, iz katerih je mogoče zase natančno izbrati primerno dolžino in togost ploskovnega loka smuči.

Velikosti smuči za smučarski tek. FOTO: Arhiv Polet

Palice za smučarski tek

Sestavljene so iz ročaja z zanko, stebla, krpljice in konice. Steblo palice je izdelano iz različnih materialov (karbon, fiberglass, aluminij …), kar se pozna pri njihovi teži in ceni. Za slabše pripravljene tekaške terene in celec uporabljamo palice z večjo krpljico, kar preprečuje vdiranje palice v sneg. Za tek v klasični tehniki izberemo primerno dolžino palic tako, da jih v trgovini prislonimo vzporedno k vzravnanemu telesu (smo v čevljih). Ustrezna višina naj bi segala nekje pet centimetrov pod višino naših ramen. Za tek v drsalni tehniki izberemo primerno dolžino palic tako, da jih v trgovini prislonimo vzporedno k vzravnanemu telesu (smo v čevljih). Ustrezna višina naj bi segala do višine brade. Proizvajalci svetujejo tudi teoretično izbiro palic z izračunom na podlagi formul. Za klasično tehniko: telesna višina x faktor 0,85, za drsalno tehniko: telesna višina x faktor 0,90. Sicer pa tudi posamezni proizvajalci priporočajo izbiro dolžine palic za posamezno tehniko teka glede na telesno višino (tabela 3).

Čevlji in vezi za smučarski tek

Izbrati je treba obutev, ki je udobna, topla, zračna in nepremočljiva. Podplati čevljev za klasično tehniko so v primerjavi s čevlji za drsalno tehniko mehkejši, da omogočajo ustrezen upogib pri odrivu. Sprehajalci in manj zahtevni tekači v klasični tehniki običajno uporabljajo polvisok čevelj, ki objame tudi skočni sklep, s čimer izboljšamo stabilnost in vodljivost smuči. Zahtevnejši tekači v klasični tehniki posegajo tudi po nizkem čevlju. Za drsalno tehniko se načeloma uporablja visok čevelj.
Tekaška obutev nima standardiziranih vezi, zato moramo za izbranega proizvajalca čevljev poiskati ustrezno vez. Na trgu sta dva proizvajalca tekaških vezi, Rottefella in Salomon. Različni utori na podplatu čevlja po vsej dolžini in na vezeh omogočajo kakovostno povezavo sistema čevelj-smuči. Za obe tehniki teka se načelno uporabljajo enake vezi, pri katerih lahko menjamo trdoto gumic. Trše gumice na vezeh uporabljamo pri drsalni tehniki, ki zaradi načina odrivanja zahteva izrazitejšo povezavo sistema čevelj-smuči.