Šeligova nagrada za Pet kraljev, portret patologije vsake oblasti

V Prešernovem gledališču Kranj se je s podelitvijo osrednjih festivalskih nagrad sklenil 55. Teden slovenske drame, ki je z vključitvijo projekta dramatike manjših evropskih jezikov DoSEL prvič imel tudi mednarodno noto. V tekmovalni program je selektorica v odhodu Alja Predan uvrstila sedem uprizoritev. Šeligovo nagrado za najboljšo je prejela Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja po kraljevskih kronikah Williama Shakespeara v produkciji SLG Celje in režiji Livije Pandur.

»V preteklih sedemnajstih dneh smo pokazali, da je Prešernovo gledališče pomemben gradnik slovenskega gledališkega polja, ki s Tednom slovenske drame tvorno povezuje ustvarjalce in producente tudi v mednarodnem okviru. 55. Teden slovenske drame je bil izjemen podvig in izredno ponosen ter hvaležen sem za vse požrtvovalno in neumorno delo celotne ekipe, zaradi katere je TSD vselej več kot festival,« je ob tem poudaril v. d. direktorja Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

Kot so sporočili iz gledališča, je bil festival, katerega selektorica bo zdaj Zala Dobovšek, najobsežnejši doslej tako po številu dogodkov kot sodelujočih umetnikov (več kot petsto) in obiskovalcev.

Preplet klasike in novih vprašanj

Ti so izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu in petih v spremljevalnem za najboljšo izbrali avtorsko uprizoritev Tine Vrbnjak po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla Alica: Nekaj solilogov o neznosnosti časa v produkciji SNG Drama Ljubljana in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT UL) ter režiji Luke Marcena.

Alica FOTO Željko Stevanić/IFP

O prejemnici Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev iz tekmovalnega programa po mnenju žirije pa so žiranti Igor Samobor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović zapisali, da na oder prinaša »mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti. Režijsko koncizna in miselno kompleksna uprizoritev s sofisticirano uporabo gledališkega jezika odpira prostor za razmislek o cikličnosti zgodovine in mehanizmih moči, ki se – kljub stoletjem – bistveno ne spreminjajo, temveč zgolj menjajo obraze. Pri tem se spretno opira na sodobne politične, feministične in literarnoteoretske pristope.

V središču je lucidno razdelana psihopatologija vladanja, vendar pa je dodatna kvaliteta uprizoritve premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – vizuri, ki je v izvirnem Shakespearovem besedilu skorajda ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v politični areni«.

Pet kraljev FOTO: Aljoša Rebolj/SLG Celje

O tem, da Šeligovo nagrado dodeli Petim kraljem: K psihopatologiji neke monarhije, je žirija odločila soglasno, v utemeljitvi pa sklenila, da »uprizoritev ne le problematizira modele moči, temveč tudi razgalja njihovo spolno oziroma družbenospolno dimenzijo, pri čemer v klasično besedilo vnaša nova vprašanja in možnosti interpretacije. Vse to na odru nosi močna igralska zasedba, ki s svojo vehementno igro prepričljivo prepleta in uteleša raznoliko paleto likov in značajev, ki nosijo to uprizoritev. Številčen ansambel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično uigrana ekipa – stremi k enotnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov«.

Rok Bozovičar: Rad bi, da teater umetniško ostane na vrhunski ravni

Igralski nagradi Luciji Harum in Klemnu Kovačiču

Isti uprizoritvi je posredno pripadla tudi nagrada za najboljšo igralko, za vlogo kraljice Izabele, Nell, Bolničarke in Lady Anne v njej jo je prejela Lucija Harum. Ta v kompleksni in večplastni uprizoritvi ženskih likov skoraj neslišno gradi transformacijo, ki po naivnosti začetnih likov naposled izbruhne v mogočni preobrazbi. »S svojo igro ne le, da oživlja kompleksne psihološke pokrajine svojih likov, temveč jih preobraža v močne simbole,« je menila žirija.

Lucija Harum FOTO: Aljoša Rebolj/SLG Celje

Za najboljšo moško vlogo je nagradila Klemna Kovačiča v uprizoritvi Agmisterij (tretjič), nastali v produkciji AGRFT UL in Bunkerja. Tega pri osmih urah izpovedovanja in dekonstruiranja življenja odlikujejo predvsem psihofizična kondicija, zavezanost izvajanju in »klena prisotnost, ki se ne vda utrujenosti ali nezbranosti«.

Posebno nagrado po presoji žirije za likovno in zvočno podobo predstave je prejela uprizoritev Boj na požiralniku po predlogi Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (režija Jernej Lorenci, produkcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj). Nagrajeni elementi namreč odločilno prispevajo k intenzivnosti in izpovednosti predstave, ki je zaradi njih »izkustven dogodek, ki neposredno nagovarja naše čute«.

Blaž Lukan FOTO: Maj Pavček

Na Tednu slovenske drame so ob tem podelili še Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, nagrado za mladega dramatika in nagrado Slavka Gruma za najboljše novonastalo dramsko besedilo. Žirija v sestavi Rok Andres, Miriam Kičiňová in Jakob Ribič je s prvo nagradila Blaža Lukana, z drugo Nežo Lučko Peterlin za tekst Jagnje, tretjo pa dodelila Milanu Ramšaku Markoviću za Trilogijo o mestih in ljudeh.