Jezik zavezništva in sodelovanja pod košem

Košarka je jezik. Šport je jezik. Je kompleksen kod, ki skupnost poveže v enovito celoto, ji da dinamiko, gibanje, pravila in prostor za ustvarjalnost – kako pristopiti k nasprotniku, ga obiti, izkoristiti njegove slabosti in lastne prednosti spremeniti v točke za zmago.



Ker, seveda, gre tudi za zmago. Možnost zmage vzpostavi ravno pravo napetost, da je komunikacija med igralci v ekipi in ekipami tista z napetimi strunami, da zaigrajo gibi, besede in čustva v energijo, ki jo lahko začutijo tudi gledalci.

Prvi košarkarski turnir Zavezništva pod košem, ki so ga organizirali Kralji ulice in Vrabec Anarhist, je potekal v želji po tesnejšem sodelovanju med plastmi družbe, ki se pogosto ne srečujejo – še posebej ne v trenutnih časih. Prve prepreke – družbene in vremenske – je na popoldansko soboto, 18. septembra, premagal, prav tako pa je v veliki meri izpolnil svoj cilj.

V igranju košarke in predvsem v vzpostavljanju skupnega jezika se je pomerilo sedem ekip: ekipi organizatorjev (Vrabec Anarhist pod taktirko Igorja Divjaka in Kralji ulice pod vodstvom glavnega urednika Jeana Nikolića), Društvo Odnos, ki skrbi za integracijo beguncev, Društvo za medkulturni dialog, Radio Študent, skupina prekmurskih in štajerskih literatov pod imenom Divji vzhod ter IGNOR, skupina literatov z ljubljanske Metelkove. V organizacijskem odboru so sodelovali še Muanis Sinanović, Neža Vilhelm in Dejan Koban, za glasbeni uvod je poskrbel Zlatan Čordić – Zlatko.

Na igrišču pred Športnim društvom Tabor se je tako trlo različnih oseb in osebnosti, vsi pogledi pa so bili usmerjeni na igrišče, kjer so se gradili novi slovarji tekmovalnosti in sodelovanja. Medtem ko so bile nekatere ekipe že uigrane, so druge šele iskale prava vezivna sredstva, vse pa so brez izjeme gradile na prvi pogled manj vidne mostove z drugimi ekipami. Pri kateremkoli športu je namreč treba (ob svojih soigralcih) natančno poznati svojega nasprotnika.



Četudi ne poznaš vseh imen, se njegove individualne značilnosti pokažejo v hitrosti teka, višini skoka, borbenosti ali taktičnosti in spretnosti vodenja žoge. Vsak igralec na igrišču pridobi novo (ali dodatno) osebnost, zaradi katere izstopa, hkrati pa ga naredi za dragocenega člana igre – brez točno te osebe ne bi bilo točno tega jezika. Pri tem ni važno, kako so ekipe formirane, med turnirjem se je namreč izkazalo, da lahko tudi ekipa sestavljena na samem mestu dogajanja igra odlično, temveč je bistvo v izničenju vseh ostalih razlik, opazne pa ostanejo samo tiste, ki določijo, katera ekipa bo dosegla prvo mesto.



Pod črto je bilo torej glavnih ciljev turnirja več. Zbrala so se več kot potrebna sredstva za brezdomce. Med sodelujočimi se je vzpostavil univerzalni jezik športa. Dobili smo prvega zmagovalca turnirja Zavezništva pod košem, to je bila ekipa Radia Študent, ki sta ji tesno sledili ekipi Kraljev ulice in Divjega vzhoda. Ter, morda najpomembnejša, izrazile so se želje, da je nekaj takega treba še ponoviti.