Izboljšajmo svoje zdravje s polifenoli

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, diabetes in kronične bolezni dihal, vodilni vzrok smrti po vsem svetu.

Kot posamezniki lahko z življenjskim slogom pomembno vplivamo na zmanjševanje tveganja zanje. Eden ključnih dejavnikov je uravnotežena in raznovrstna prehrana, ki vključuje z vitamini, minerali in vlakninami bogato zelenjavo, sadje in žita. Ravno v teh skupinah živil pa najdemo tudi veliko antioksidantov, kot so polifenoli. Ti imajo ključno vlogo pri uravnavanju metabolizma, telesne mase, nastopa in poteka kroničnih bolezni in procesov, povezanih s staranjem organizma, kar je podprto s številnimi raziskavami.

Kaj so polifenoli in kje jih najdemo

Polifenoli so sekundarni presnovni produkti rastlin, ki rastline ščitijo pred škodljivo UV-svetlobo, preveliko izgubo vode ter škodljivci in patogenimi organizmi. Hrani dajejo določene značilnosti, kot so grenkoba, trpkost, barva, okus, vonj in odpornost proti oksidativnemu stresu. Glede na strukturo jih razvrščamo v različne skupine, kot so fenolne kisline, flavonoidi, stilbeni in lignani. Porazdelitev fenolov v rastlinskih celicah in tkivih ni enakomerna. Netopni fenoli so v celičnih stenah, medtem ko so topni v celičnih vakuolah. Zunanje plasti imajo večjo vsebnost fenolov kot notranji deli rastlin.

Najdemo jih predvsem v sadju, zelenjavi, žitih in številnih surovinah za pripravo napitkov, kot so čaj, kakav, kava. Sveže sadje, kot so grozdje, jabolka, hruške, češnje in jagode, vsebuje 200–300 mg polifenolov na 100 g. Tudi drugi prehranski produkti jih lahko vsebujejo v znatnih količinah. Kozarec rdečega vina ali skodelica čaja ali kave vsebuje približno 100 mg polifenolov. Na vsebnost v hrani pa lahko vplivajo številni okoljski dejavniki, zrelost v času obiranja, predelava in razmere skladiščenja. Prav tako vpliva na vsebnost polifenolov v živilu tudi temperatura skladiščenja in priprave jedi. Čebula in paradižnik izgubita od 75 do 80 odstotkov začetne vsebnosti kvercetina po 15 minutah vrenja, 65 odstotkov po kuhanju v mikrovalovni pečici in 30 odstotkov po cvrtju.

Tudi industrijska predelava hrane vpliva na njihovo vsebnost. Tako kot pri lupljenju sadja lahko tudi luščenje semen stročnic povzroči izgubo nekaterih polifenolov. Mletje rastlinskih delov lahko povzroči oksidativno razgradnjo polifenolov, ki se pretvorijo v rjave pigmente. Proizvodnja sadnega soka pogosto vključuje bistrenje ali stabilizacijo, posebej namenjeno odstranjevanju nekaterih flavonoidov, ki so odgovorni za razbarvanje in motnost sokov. Tako proizvedeni sadni sokovi imajo nizko vsebnost polifenolov. Nasprotno pa postopki maceracije olajšajo difuzijo polifenolov v soku, kot je to značilno pri proizvodnji rdečega vina. Maceracija omogoča, da je vsebnost polifenolov v rdečih vinih desetkrat večja kot v belih in tudi večja kot v grozdnem soku.
 

Učinki polifenolov na zdravje

Biološka razpoložljivost je različna in ni povezana s količino polifenolov v živilu. Večina polifenolov v rastlinah je v obliki estrov, glikozidov in polimerov, ki se v svoji naravni obliki ne morejo absorbirati iz prebavil. Potrebna je encimatska predelava, ki jo opravijo predvsem mikroorganizmi naše črevesne mikrobiote. Tudi med absorpcijo se polifenoli spreminjajo, tako da se tisti, ki pridejo v kri in tkiva, precej razlikujejo od tistih v sami hrani.



Pomembna ni torej samo koncentracija, ampak predvsem kemijska struktura, ki določa hitrost ter obseg absorpcije in presnovne produkte, ki po krvi pridejo do različnih delov našega organizma. Posledično se tudi biološke značilnosti med polifenoli zelo razlikujejo. Spoznanja o bioloških učinkih polifenolov so rezultat epidemioloških študij, medtem ko mehanizmi delovanja različnih polifenolov še niso popolnoma pojasnjeni.

Koristne učinke uživanja polifenolov so sprva pripisovali njihovemu antioksidativnemu delovanju. Kakor koli že pa te spojine večine tkiv ne dosežejo v dovolj visokih koncentracijah, da bi imele pomemben učinek na odstranjevanje prostih radikalov. Polifenoli sodelujejo v različnih znotraj- in medceličnih signalnih poteh, med drugim v procesih, ki so povezani z metabolizmom maščob ter sintezo vnetnih mediatorjev. Spodbujajo izločanje inzulina, zmanjšujejo odpornost proti inzulinu in so tako koristni pri uravnavanju hiperglikemije.

Pozitiven učinek za zdravje se kaže tudi pri srčno-žilnih boleznih, v povezavi z njihovim neposrednim vplivom na krvni tlak, vnetne procese in holesterol ter njihovim posrednim vplivom z interakcijami s črevesno mikrobioto. Obstajajo dokazi, da posamezni polifenoli povečujejo pretok krvi v možganih in tako vplivajo na možgansko aktivnost.

Prospektivna študija pri odraslih v srednjem življenjskem obdobju je pokazala pozitivno povezavo med skupnim vnosom polifenolov in kognitivnimi dejavniki. V longitudinalnih študijah je bilo dokazano, da redno uživanje čokolade zmanjšuje tveganje za kognitivni upad. Prav tako naj bi uživanje zelenega in črnega čaja zmanjšalo tveganje za kognitivne okvare in depresijo ter ščitilo pred parkinsonovo boleznijo. Epidemiološke študije potrjujejo, da je tudi redno uživanje rdečega vina povezano z zmanjšanim tveganjem za nevrodegenerativne bolezni. Kurkuma, ki jo najdemo v kariju in vsebuje polifenol kurkumin, naj bi prispevala k nizki incidenci alzheimerjeve bolezni v Indiji.

***
Napisala: Darja Barlič - Maganja in Katja Bezek, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju