Hujšanje je družinska odločitev

Na prvem mestu je seveda ožji družinski krog. Ta socialni pa tudi ekonomski in praktični vidik je še eden od razlogov, da pri vsakršnih spremembah prehrane izhajamo iz tega, kar jemo vsak dan.  

Seveda je to tudi še en razlog proti posebnim jedilnikom. Zelo redke so namreč gospodinje, ki bodo vsak dan kuhale več vrst menijev. Teoretično, kajti če bi za vsako bolezen res obstajal poseben jedilnik, bi bilo to v praksi približno tako: za mamo proticelulitni jedilnik, za očeta protistresni jedilnik, za sina, ki je športnik in v puberteti, jedilnik za regeneracijo in proti mozoljem hkrati. Malce bolj okrogla hči bi potrebovala shujševalni otroški jedilnik. Da ne omenjam dedka, ki ima putiko, kar zahteva spet poseben jedilnik, babica pa je vegeterijanka in ne je nič mesa. Takšna družina bi res potrebovala kuharja, normalna gospodinja tega ne bi zdržala prav dolgo. Pa tudi povprečna denarnica ne.

Ker pa k sreči priprava ustrezne hrane za vse te zdravstvene težave ni tako zapletena, kot je videti na prvi pogled, se lahko z malce znanja in s prilaganjem živil potrebam posameznikom prav za vse zgoraj navedene primere in seveda tudi za našega »Miha«, ki hujša, pripravi obrok za vso družino pravzaprav kar z enim jedilnikom.

Skrite kalorije

Ker bo kuhanje za Miha vplivalo na prehrano vse družine, sem k pripravi njegovega jedilnika povabila tudi njegovo ženo. Najprej smo se pogovorili o splošni energijski vrednosti živil, ki jih je Miha zaužil. Zelo hitro smo ugotovili, da ta vrednost ni ravno majhna, čeprav na prvi pogled Miha sploh ni pojedel veliko hrane. Je pa pojedel veliko skritih kalorij.

Skrite kalorije so največkrat povezane s pripravo hrane. Cvrtje, kuhanje v okusnih smetanovih omakah, solate z majonezo in številni drugi načini priprave hrane, s katerimi pravzaprav le spreminjamo okus živil, so prava bomba praznih kalorij. Ker teh kalorij ne merimo s količino hrane, jih lahko poimenujemo tudi skrite kalorije. Telečji zrezek je lahko majhen ali velik, oba pa lahko pojemo z enako količino smetanove omake, ki je pravzaprav nikjer ne vidimo.

Zato smo se z Mihovo ženo dogovorili, da bo Miha jedel čim bolj pusto hrano. Postopka priprave bosta kuhanje ali dušenje. Ker tako pripravljena hrana ustreza tudi načelom zdrave prehrane, je to koristna sprememba za vso družino. Žena je še dodala, da so babici »jedi na žlico« tako ali tako bolj všeč, verjetno pa otroka ne bosta ravno srečna.

Sestavljeni obroki

Če se lotimo izgubljanja maščobnih celic, je v nasprotju s pogosto oglaševanim stradanjem ravno to pravzaprav prepovedano. Stradalna prehrana je še posebno prepovedana, če smo telesno aktivni.

Ko prilagajamo vnos hranil pri redukcijski prehrani, je smiselno, da razdelimo prehrano v več manjših obrokov čez dan. Tako tudi neposredno odpravljamo navado s prenajedanjem, ki je pogosto velik dejavnik pri kopičenju nepotrebnih kilogramov.

Naslednji pomemben korak k shujševalnemu jedilniku je, da so glavni obroki sestavljeni iz čim več vrst hranil. Kakovostne beljakovine (pusto meso, ribe, mlečni izdelki) s polnovrednimi oblikami ogljikohidratnih živil (žita, riž, krompir, tudi kruh), čemur dodamo še zelenjavo ali sadje, so osnova vsakega obroka. Med glavnimi obroki posegamo po prigrizkih, kot so mlečni izdelki, sadje, kakovostni sendviči itd.

Pred ukvarjanjem s športom in po njem je telo treba oskrbeti z gorivom, to je ogljikovimi hidrati. Če bodo mišice polne glikogena in možgani vedno preskrbljeni z glukozo, bo tudi šport večji užitek. Pri športni aktivnosti boste tudi močnejši, hitrejši in bolj spretni. Kljub temu da boste jedli že skoraj »neshujševalne« količine hranil, boste zaradi intenzivnejše telesne vadbe pokurili več maščobnih celic.

S takšnim prehranskim režimom boste v telo vnesli tudi dovolj mikrohranil, ki so še kako pomembna, da hujšanje ni prevelik stres za telo.