Spolzka pot brezglutenske diete

Spolzka je tudi pot brezglutenske diete, saj poleg »klasične celiakije« obstaja še cel spekter motenj, ki jih opredelimo kot občutljivost na gluten. Pred skoraj 10 leti sem se v ZDA prvič srečala z brezglutensko dieto – na komercialen način. K nam čez Atlantik ta moda še ni priplavala in zato sem v trgovinah, ki so z različnimi slogani močno oglaševale brezglutensko hrano, takoj začela razmišljati, ali sem kakšen del snovi na medicinski fakulteti prešpricala.

To je bilo sicer malo verjetno, a zdravnik mora vedno ohraniti kritično razdalj do medicinskih problemov. Največji paradoks pa je bil, da sem stanovala pri prijateljici, ki je v resnici imela celiakijo. Kar jo je spravljalo v precejšnjo nesrečo, jedla bi namreč vse drugo. A nima izbire, prehranske prekrške ponavadi plačuje z bolečinami v trebuhu, drisko in slabim počutjem. Za brezglutensko dieto porabi kar velik del mesečnega proračuna.

Medicina in industrija?

Pred približno pol leta je bil v Ljubljani na obisku italijanski zdravnik, eden večjih svetovnih strokovnjakov za celiakijo. Predavanje je bilo vredno olimpijske kolajne. Proti koncu njegove predstavitve so mi misli odplavale v tiste ameriške trgovine, in zdaj tudi že domače, ki poudarjeno ponujajo tako imenovana »brezglutenska živila«. Še bolj aktivna je spletna ponudba. Pri tem je za uporabnika ključno, da ta vrsta prehranjevanja ni ravno poceni, lahko bi razpravljali tudi o okusu in kakovosti živil. Industrija brezglutenske hrane ima namreč kar nekaj tehnoloških težav pri pripravi teh izdelkov. Zapletena je že priprava kruha! Gluten se namreč ne imenuje zastonj »lepek«, to je nekaj, kar verjetno pripomore tudi k temu, da se sestavine kruha lepo »zlepijo«.

Problemi s prisotnostjo ali odsotnostjo glutena oziroma njegovih komponent pa niso izziv le za tehnologe. Veliko bolj so izziv za medicinsko stroko. Strokovna literatura in znanstvene raziskave nam v zadnjih letih prinašajo kar nekaj novih spoznanj in tako tudi pogledov na področju celiakije in podobnih bolezenskih motenj. Te se vpletajo v odziv naših prebavil, njihovega imunskega sistema in njihovih prebivalcev (mikrobiote) na različne sestavine živil, ki so v bližnjem ali daljnem sorodstvu z glutenom. Pojavnost tega proteina v različnih živilih je namreč, povedano poenostavljeno, glavni sprožilni dejavnik klasične avtoimune oblike celiakije. Po različnih virih ima resne zdravstvene težave zaradi ene izmed oblik celiakije okoli odstotek do pet odstotkov prebivalstva.

Zato sem za večerno druženje s kolegom prihranila ključno vprašanje: »Ali obstaja kakšna potencialna korist te diete za zdravje, če nekdo nima celiakije ali podobnega preobčutljivostnega bolezenskega stanja?« Glede na to, da je okoli njega sedelo še nekaj kandidatov za olimpijsko medicinsko kolajno, je bil odgovor NE že skoraj kakor sklep in konsenz strokovne konference.

Genetika

Nato se je razvila »debata«, zakaj se pri nekom ta bolezenska stanja sploh pojavijo. Verjetno med ključne dejavnike, ali se bo pri nekom razvila klinično vidna avtoimuna reakcija na gluten ali kakšen drug neustrezen, torej bolezenski odziv na gluten oziroma njegove komponente, spada genska opremljenost posameznika. Po podatkih nizozemskih raziskovalk na področju genetike naj bi imel samo eden izmed osmih posameznikov, ki jim postavimo diagnozo klasične celiakije, tudi resne bolezenske znake. Drugi imajo mogoče blage težave s prebavo ali pa še teh ne. Zato domnevajo, da je v razvoj bolezenskega odziva vpletenih še več dejavnikov, kot so na primer dojenje, lastnosti mikrobiote in morebitni drugi vnetni procesi na črevesju. Teoretično bi tako pri občutljivem posamezniku lahko celiakijo sprožila tudi infektivna driska.

Zaradi zapletenosti stanja v telesu, ki spremlja razvoj celiakije in se nato še bolj zaplete, ko se bolezen razvije, je že na prvi pogled jasno, da bomo le z enim ukrepom, kot je brezglutenska dieta, težko rešili vse zdravstvene težave prizadetega posameznika. Kaj šele, če v resnici nima celiakije ali sorodnega bolezenskega stanja.

Vadba s praznim želodcem

Glutenska praksa

Film o prizorih v ameriških trgovinah se mi je spet zavrtel  v ZDA na njihovi konferenci za klinično prehrano. Nasprotno od podobnega evropskega srečanja je to zelo praktično naravnavo strokovno srečanje. Še posebno so aktivne klinične dietetičarke (večinoma ženske), ki »v nulo« razpravljajo o problemih pri prehranskih obravnavah na terenu. Tudi pri dietah, ki se jih ljudje v različnih obdobjih pač lotevajo. Tem verjamejo kot verniki, se pa menjajo veliko hitreje kakor religije.

Verjetno industrija kapitala preprečuje naravni kolaps stanja. Preden se pojavijo resne težave pri zaslužku z eno dieto, hitro sprogramirajo naslednjo, ki nosi dobiček. Med trenutno bolj popularnimi dietami sta brezglutenska in ketogena. Zanimivo pa je, da je tudi na kongresu hitro pristavila svoj lonček industrija. Ja, podarjenemu konju (sponzorju) pač ne gledaš v zobe ...

Kot uvod v razpravo o brezglutenski dieti so zavrteli video, v katerem so ljudi povprašali, zakaj uživajo hrano brez glutena. Med vprašanimi nihče ni imel celiakije. Ali stanja preobčutljivosti na gluten oziroma njegove komponente ali celo na pšenico. Bistva diete sploh niso poznali. Večini se je zdela »v redu« in menda dobro vpliva na zdravje. Prehranske obravnave niso imeli, prav tako nobene diagnostike na temo celiakije in podobnih bolezenskih stanj.

Na dieti so po nasvetu prijateljev in zaradi oglaševanja na spletu in njegovih socioloških variantah. Dieta naj bi pomagala, da bodo shujšali, se razstrupili, počasneje starali in celo uredili prebavo. Zadnja trditev je še posebno vprašljiva, kajti med negativne strani brezglutenske prehrane spada prenizek vnos vlaknin. Skratka, posameznik veliko bolj verjame nestrokovnim informacijam o prehrani, tudi brez prave razlage. Kljub temu da njegova prehrana vpliva na njegovo zdravje!

Še bolj zanimivo pa je, to je predavateljica posebej poudarila, da so sogovornike izbrali naključno. Mimogrede, v trgovskem centru. Glede na povedano očitno veljajo številke o zelo velikem deležu prebivalstva, ki posega po brezglutenski prehrani brez znane medicinske indikacije.

Foto: Shutterstock

Kaj je podlaga za brezglutensko prehrano?

Brezglutenska prehrana je v osnovi terapevtska prehrana za tiste, ki so preobčutljivi na beljakovinsko strukturo, ki jo imenujemo gluten. Gluten je skupek beljakovinskih molekul, med najbolj znane spada gliadin, ki je predvsem v žitih, kot so pšenica, rž in ječmen. Te lahko sprožijo vnetni odziv v črevesju, oblike imunske reakcije pa so različne. Tipično obliko celiakije danes obravnavamo kot obliko avtoimunega obolenja.

 

Ker ta prispevek v osnovi ni namenjen razpravljanju o vsebini strokovno utemeljene terapevtske strategije, dieta je le njen del, v teh vrsticah v globlje prehranske (živilske) razprave ne bomo zašli. Glavni namen teksta je predvsem, da premislite, kaj pomeni, ko »gremo na dieto«. Vseeno naj vam dam namig tudi v tej smeri. Celiakija je resno obolenje in posamezniku lahko povzroča številne zdravstvene težave, zato so v Sloveniji dobro organizirani tudi bolniki.

Tako lahko osnovne podatke o bolezenskem stanju, njegovem spoznavanju in obvladovanju ter seveda odlične terapevstke prehranske napotke najdete na spletni strani Slovenskega društva za celiakijo http://www.drustvo-celiakija.si/. Na spletni strani so tudi njegovi kontaktni podatki. Sedež ima v Mariboru, podružnice pa po vsej Sloveniji. Skrbi za otroke in odrasle bolnike. Če jih boste poiskali, vam bodo lahko predstavili bolnikov pogled na to bolezensko stanje in zanke breglutenske prehrane.

Celiakija ali podobna stanja?

Zgodba celiakije je torej široka in je resen izziv za gastroenterologe pa tudi za klinično prehrano. Že v zgornjih vrsticah sem nakazala, da razen »klasične celiakije« obstaja še cel spekter motenj, ki jih opredelimo kot občutljivost na gluten, njegove komponente ter druge beljakovinske molekule različnih drugih mehanizmov (alergični, imunska disfunkcija). Teh stanj z imunskimi testi za celiakijo ne prepoznamo. Spekter dopolnjujejo še bolezenske oblike, ki jih opisujemo kot preobčutljivost na pšenico in druge različne oblike bolezenskih reakcij na gluten, ki se ne kažejo kot klasična celiakija. Različne oblike težav s pšenico so opisovali že stari Rimljani, imenovali so jo tudi bolezen pekov!

In ravno sivina teh con je dobro gojišče za priljubljenost te diete. To je še dodaten dokaz, da samo dieta ne bo rešila korenin problema. Če ima nekdo prehranske in zdravstvene težave, je potrebna celostna medicinska obravnava, ki jo spremlja tudi ustrezna individualna prilagoditev prehrane. Za različnimi zdravstvenimi in prehranskimi težavami se namreč pogosto skrivajo resna bolezenska stanja in samo dieta ni dober način njihovega reševanja. Še več, dieta brez glutena lahko povzroči še dodatne težave!

Spolzka pot brezglutenske diete

Tako kot pri vsaki dieti izločanje določenih živil lahko privede do pomanjkanja nekaterih hranil. Pri brezglutenski dieti je spolzkega terena kar veliko. Poleg prenizkega vnosa vlaknin obstaja resno tveganje za prenizek vnos vitaminov B6 in B12, vitamina D, vitamina A in folne kisline, kalcija, magnezija, bakra, cinka in železa. Vsa našteta mikrohranila imajo pomembne funkcije v energijski presnovi in obnovitvenih procesih v telesu. Če ne poznate hranilnih vrednosti živil in ne veste, da lahko poleg riža, krompirja in koruze uživate tudi proso, amarant, ajdo, kvinojo in podobno negliadinsko hrano, boste morali svoji prehrani dodajati prehranska dopolnila z navedenimi vitamini.

Ali je prehrana, ko namesto normalne hrane »preventivno« jemo »dietno« in jo kombiniramo z dopolnili, sploh koristna za vaše zdravje, pa si boste morali odgovoriti sami.
 

Poledenela pot brezglutenske prehrane

A pot brezglutenske prehrane pravzaprav ni le spolzka, je že kar poledenela. Da se na njej obržimo brez dodatnih zdravstvenih težav, potrebujemo torej nekakšne »dereze«. Ker gre za strokovni problem, bi jim lahko rekli tudi »strokovni oprimki«. V današnji medicini to imenujemo tudi multidisciplinarni in multimodalni pristop. Glede na vse dileme, ki sem jih odprla v zgornjih odstavkih, je verjetno precej jasno, da se s problemom bolezenskih stanj, ki jih povezujemo s celiakijo, ukvarja kar nekaj medicinskih strok. Pa še kakšna zraven. Omenila sem živilske tehnologe.

Multidisciplinarnost

Medicinske stroke pripravljajo tudi priporočila za diagnostiko teh bolezenskih stanj. V mejnih primerih je njihova diagnostika precej zahtevna. Zato obstaja velika možnost, da bomo s »samodiagnozo« zgrešili. In si lahko nakopali še kakšne druge težave. Prva pomoč pri prehranskih težavah, ki se stopnjujejo v težave z delovanjem prebavil, je nedvomno osebni zdravnik. Po medicinskem pregledu, in ker osebni zdravnik svojega pacienta tudi dobro pozna, bo znal oceniti tudi težo in resnost problema. Poleg tega bo preveril še pacientovo splošno znanje in pojavnost drugih medicinskih težav, na primer slabokrvnosti.

Ter ustrezno ukrepal. Upajmo, da bo to ukrepanje kmalu še boljše in bodo lahko bolniki deležni tudi bolj specializirane prehranske obravnave na primarni ravni. Pod zdravnikovim nadzorom. Če bo osebni zdravnik ocenil, da pacientovo težave potrebujejo dodatno obravnavo, ga bo seveda napotil h gastroenterologu ali drugemu ustreznemu specialistu. V skrajnih primerih slabega prehranskega stanja je potrebna tudi specializirana prehranska obravnava.

Za marsikaterega bolnika so prehranske težave tudi psihološko breme. Zato včasih ni odveč pomisliti tudi na to, da psihični stres povzroča tudi presnovni stres in še poslabša bolnikove težave. Pomoč ustreznega strokovnjaka ali včasih tudi tabletke za »srečo« bo primerna dopolnilna terapija tudi na tem področju.
 

Multimodalnost, beljakovine

Na drugi strani pa seveda tudi pri jasni diagnozi bolezenskega stanja brezglutenska dieta sama po sebi ni vedno zadostna rešitev, ki bo popravila vse težave. Bolniku s celiakijo bi poleg brezglutenske prehrane verjetno koristili tudi presnovni pristopi, s katerimi bi znali ugotoviti, kako bolezenski odziv telesa na gluten vpliva na vnetne procese v telesu in bolnikovo presnovno stanje. To strokovno danes poimenujemo presnovna fenotipizacija. Izraz zveni sicer »zahtevno«, a v osnovi opisuje le to, da tudi brezglutenska prehrana še vedno ne reši vseh bolezenskih težav.

Posameznikove, torej tudi bolnikove presnovne potrebe je namreč treba najprej prepoznati in glede na to načrtovati prehransko strategijo. Ki je v osnovi seveda še vedno brezglutenska. Na primer, če ima bolnik močno izražene vnetne procese na sluznici tankega črevesja, je verjetno moteno tudi vsrkavanje hranil iz črevesja. Ko se vnetje pomiri, se to izboljša. Kar pomeni, da je oseba vsaj nekaj časa, ko se rane v črevesju celijo, v prehranskem primanjkljaju.

Ta je pogosto beljakovinski. A med vnetjem je spremenjen tudi odziv organizma na izkoristek prehranskih aminokislin (ki so v beljakovinah) pri gradnji beljakovinskih struktur. Mednje spadajo tudi mišice. No, zdaj se vam že malce dozdeva, da je verjetno treba prilagoditi tudi vnos beljakovin in priskrbeti telo z ustreznimi aminokislinami. Ta izhodišča so pomembna predvsem za rizične populacijske skupine. Na primer otroke, ki rastejo, in tudi za tiste, ki imajo slabo zalogo funkcionalne mase. Ti nimajo časa, da bi počakali, da se vnetje ob beljakovinsko neprilagojeni brezglutenski hrani poleže. Po enaki logiki je diagnoza celiakije tako tudi strup za športnike.
 

Multimodalnost, telesna aktivnost, zdravila

Ker primeren odmerek telesne aktivnosti zmanjšuje vnetne procese in pospešuje procese okrevanja v telesu, je v zdravljenje prehranskih težav, ki so že v osnovi skregane z optimalno regeneracijo, dobro vključiti tudi pravi odmerek telesne aktivnosti. Kakšen je ta odmerek, bodo verjetno najbolje skupaj ugotovili bolnikov lečeči osebni zdravik, gastroenterolog ali drug vključeni specialist ter strokovnjak s področja gibalne terapije. Fizioterapevt ali kineziolog.

In ne nazadnje. Za zdravljenje vnetnih stanj, disfunkcije imunskega sistema, težav z delovanjem prebavil in druge medicinske težave ob spektru sindroma celiakije uporabljamo tudi posamezniku prilagojena zdravila. Presoja o njihovem predpisovanju mora biti v rokah zdravnika! Ko vse seštejemo, dobimo veliko več kot le brezglutensko dieto, s katero naj bi rešili posameznikove zdravstvene težave.